Invazivne tujerodne rastline postajajo vse trši oreh za kmetovalce, ki so dolžni odstranjevati in s tem omejevati širjenje tujerodnih invazivnih rastlin na svojih kmetijskih površinah. Invazivne rastline zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, povzročajo škodo, nekatere so strupene celo za rejne živali, spet druge, na primer ambrozija, so alergene za ljudi.

Smrtonosna bolezen za trto, zlata trsna rumenica, se neusmiljeno širi. Čeprav so si vinogradniki lani nekoliko oddahnili, ker škoda ni bila tako izrazita, je uničujoča bolezen letos udarila z vso močjo. Pustoši predvsem na širšem ormoškem področju, kjer so razmere skrb vzbujajoče, vse več izbruhov pa se pojavlja tudi drugod. »Od Slovenskih goric proti Halozam in Ormožu že težko najdemo nasad, kjer – če bi si ga zares detajlno ogledali – ne bi našli simptomov te bolezni,« o tem, kako resna je situacija, nazorno pove direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

Pridelovalcem sladkorne pese, pa tudi nekaterih drugih pomembnih poljščin, kot so žita, krompir ipd., grozijo nove težave. Na slovenskih poljih se je razpasla bolezen cikada, ki je z vidika kakovosti lani povzročila najslabšo letino te kraljice poljščin doslej. Zaradi slabe kakovosti in posledično nizkih odkupnih cen je obupala večina pridelovalcev. Vztraja le še peščica, ki sladkorno peso letos goji na vsega 20 hektarjih.

Lea Žnidarič iz Formina se je pri 39 letih odločila za popolnoma drugačno poklicno pot. Po 15 letih dela v lekarni je službo zamenjala za kmetijstvo. Prevzem družinske kmetije, na kateri že 40 let pridelujejo zelenjavo, ni bila enostavna odločitev, a po njenih besedah zagotovo prava. Kljub številnim izzivom ji delo na kmetiji prinaša veliko zadovoljstva. Kmetovanje je bila njena otroška želja, ki pa je dolgo ostala neuresničena. Po končani gimnaziji se je namreč odločila za študij farmacije in se nato zaposlila v lekarni.

Vinar Tine Kotolenko iz Zavrča je pri komaj 26 letih osvojil prvo zlato medaljo na Decanterju, najbolj priznanem vinskem tekmovanju na svetu. »To je za vinarja najprestižnejša nagrada in potrditev, da spadaš na svetovni trg. Decanter je odskočna deska v nove trge in nov svet vinarstva,« je povedal Kotolenko, ki svoja vina ustvarja z veliko predanostjo. Poleg zlata so prejeli še tri bronaste medalje – za sovinjon, laški rizling in modri pinot. »Za modri pinot so nam celo rekli, da v Halozah ne bo uspeval, a nam gre podnebje očitno na roko.«

Suša je, kljub nekaj dežnim kapljam zadnje dni, že prizadela vso Slovenijo in ogroža vse kmetijske pridelke, od žit in koruze do sadja in vrtnin.

Verjetno vas ni malo, ki se v vročih dneh radi osvežite s kakšno rezino hladne sočne lubenice. Vsi, ki prisegate na lokalno pridelano hrano, zagotovo poznate štajerske lubenice iz Slovenskih goric. Letos se z njimi ne boste mogli osvežiti. „Glavni vzrok so vremenske razmere,“ je povedal Alojz Herga s kmetije Herga iz Gabrnika, ki je v najboljših letinah trgu ponudila tudi 60 ton domačih in slastnih štajerskih lubenic.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS namerava na območju petih podravskih občin urejati državni namakalni sistem. Pravkar so v teku dogovori z lastniki parcel. Največji del zemljišča za namakanje je na treh lokacijah v Kidričevem, kjer bi namakalni sistem uredili na okrog 1.630 hektarjih površine. Investicije se bodo lotili le pod pogojem, da bodo dobili potrebna soglasja lastnikov parcel.

Letošnja žetev žit je v glavnem pod streho. V Mlinu Korošec iz Zabovcev v občini Markovci pravijo, da je povprečna kakovost pridelka dobra, pšenice je bilo kar precej v razredih A in premium.

Številni vrtičkarji so se že soočili z bramorjem, trdovratnim škodljivcem, ki povzroča škodo na vrtu in njivah predvsem na mladih sadikah, krompirju, korenju in drugih vrtninah. Boj proti pod zemljo živečemu bramorju je vse prej kot enostaven.

Govedorejci so si šele dobro oddahnili od grožnje bolezni slinavke in parkljevke, ki je bila kriva za usmrtitev več tisoč glav govedi na Slovaškem in Madžarskem, ko se je že pojavila nova bojazen. Tokrat bolezen, imenovana vozličasti dermatitis – LSD, ki preti z zahoda.

Baliranje je na številnih kmetijah postalo pogost način spravila krme oz. priprave travne silaže. Po uporabi krme, ovite v živopisane folije, pa slednja postane nepotreben odpadek. Žal so ostanki folije velikokrat vidni v naravi, končajo v ognju, morali pa bi pristati v zbirnih centrih, kjer je oddaja čiste folije ponekod brezplačna, drugod proti plačilu, oddaja onesnažene folije pa je praviloma povsod plačljiva.

Kmetijski inštitut je tradicionalno ob začetku žetve pripravil modelno-teoretični izračun stroškov pridelave pšenice, ječmena in drugih standardnih poljščin. Izračunali so, da bi morala biti odkupna cena ječmena, ki bi pokrila stroške dela, storitev, semena, torej stroške od setve do žetve, 261 evrov po toni. Nedavno objavljen cenik KZ Ljutomer Križevci pa razkriva, da se odkupne cene tega krmnega žita gibljejo okrog 155 evrov po toni. Teorija in praksa sta v kmetijstvu močno vsaksebi.

Kako porabiti in kaj narediti s čebulo ali česnom, ki zaradi oblike oz. videza ne sodi v prvi kakovostni razred, se je vprašala Sandra Čeh s kmetije Čeh iz Podvincev. Odločila se je za predelavo česna in čebule. "Sedaj je takšno povpraševanje po suhi in mleti čebuli, mletem česnu, da predelujem celo prvi kakovostni razred," je dejala s širokim nasmehom na tržnici Dobrot slovenskih kmetij.

V zadnjih 25 letih smo beležili kar sedem suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče, ob tem se pojavljajo na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti ni bilo težav. Na Ptujskem polju je bilo letos pomanjkanje padavin zaznati že decembra, od 20. maja dalje pa omembe vrednih padavin ni bilo. Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na Kmetijskem zavodu Ptuj, je izračunal, da je v prvi polovici leta padlo zgolj 350 litrov dežja na m2, kar pomeni, da primanjkuje vsaj 150 litrov dežja. "Problematično je, da je primanjkljaj dežja ravno v maju in juniju, ko potekata intenzivna rast in razvoj rastlin, žal pa sta tudi 10- in 25-dnevni napovedi praktično brez ali z malo dežja."

Približno 40 let stara zgradba nekdanjega selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana dobiva osveženo podobo, predvsem pa želi Kmetijski inštitut Slovenije z obnovo izboljšati pogoje dela. Vrednost investicijsko-vzdrževalnih del je ocenjena na 317.200 evrov. Dela so se začela lani, letos naj bi bila še z novo fasado zaključena.

Borut Pučko iz Hvaletincev je bil letos primoran na novo posejati okrog 30 hektarjev koruze. Ne, ni se ponovila zgodba z lanskim nesrečnim semenom, letošnji krivec za propadle posevke so talne sovke. Gre za gosenice metuljev, ki so se, tako domneva Matic Leben, vodja svetovalne službe na ptujski izpostavi kmetijskega zavoda, razmnožile zaradi idealnih pogojev. Talni škodljivci pa so presenetili vse: stroko in kmete.

Kmetijska zadruga Ptuj je ena izmed najpomembnejših slovenskih zadrug. V preteklih letih je pripojila oz. razširila dejavnost na območju kmetijskih zadrug Korena, Pesnica, Ormož, Lenart, Cankova in Črenšovci, pridobila nova zastopstva za prodajo semen in fitofarmacevtskih sredstev in še česa, prihodke povečuje Oljarna Fram, vse to pa se je kazalo v rasti. Njihovi prihodki v višini 66 milijonov evrov so v letu 2024 predstavljali sedem odstotkov vseh prihodkov, ki jih ustvari 388 zadrug, ki delujejo v Sloveniji, sta ob 125-letnici obstoja zadruge v svojih nagovorih med drugim povedala predsednik zadruge Marjan Kramberger in direktor Branko Valenko.

Te dni je optimalni čas za prvo tretiranje proti škodljivcu ameriškemu škržatku, prenašalcu zlate trsne rumenice – bolezni, ki je povzročila izsek več sto tisoč trt. Prvo zaščito od treh je treba izvesti, ko trta povsem odcveti, sporočajo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, direktor ptujskega in specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek pa pravi: "Posebej pomembno je, da vinogradniki prvo zaščito opravijo v roku, kajti prvo zatiranje je najučinkovitejše, saj ima škržatek še najnižji stadij."

Cena oz. vrednost hrane je razvrednotena, je prepričan Rafael Hronek iz Stoperc, ki obdeluje osem hektarjev strmin in v hlevu redi osem glav živine. "Bilo nas je šest otrok, in ko so šli brat in dve sestri k birmi, je oče prodal teleta. Z denarjem od prodaje je vse tri oblekel in obul, ostali smo dobili gojzerje in poskrbel je še za pogostitev. Danes moraš prodati dve teleta, če želiš pokriti stroške zgolj za enega otroka," je podal primer. Hrana je postala brez vrednosti, strmine pa so ostale. In to kakšne. Kmetje za delo potrebujejo specialno mehanizacijo, ki ima (pre)visoko ceno. "Ministrstvo bi moralo vsakemu podariti kosilnico," pravi Dejan Lorber, mladi prevzemnik kmetije, prav tako iz Stoperc.