V zelenjavomatu na kmetiji Munda v Juršincih 27 je po novem mogoče kupiti svežo, doma pridelano in tudi predelano zelenjavo 24 ur na dan, vse dni v tednu.

Kmetje, ki jim je pozeba spomladi 2025 močno oklestila pridelek, so na državno pomoč čakali več kot leto dni. Denar je na njihove račune prišel šele letos jeseni.

V Ormožu so včeraj zvečer proslavili zaključek gradnje V. faze namakalnega sistema, s kateri pridobivajo novih 219 hektarjev namakanih polj, skupno pa že 1.040 hektarjev.

»Katastrofa« je beseda, s katero kratko in jedrnato opišemo letošnjo letino v slovenskem kmetijstvu.

Letos bo koruze na slovenskih poljih zraslo precej manj kot v letih, ki za pridelavo niso bila tako zahtevna. Toča, suša, škodljivci in bolezni – vse to so razlogi, ki so konkretno oklestili pridelek, tako silaže kot zrnja.

Regulacija reke Pesnice sredi 20. stoletja je korenito spremenila celotno podobo, ekosistem in hidrologijo Pesniške doline.

Nov sistem namakanja, ki so nedavno predstavili na hektar veliki njivi Branka Majeriča v Moškanjcih, kaže dobre rezultate.

Ptujska, ormoška in lenarška tržnica so pred nekaj leti doživele celovite prenove. A so ob našem obisku vse tri kazale bolj ali manj žalostno podobo, z le nekaj branjevci.

Zaradi izjemno zahtevne letine, ki so jo zaznamovale vremenske ujme, visoke cene goriva in repromaterialov, bodo kmetom na voljo določene državne olajšave.

Pridelovalci naravnih vin zahtevajo spremembe novega zakona o vinu.

Vinogradniki te dni zaključujejo ponekod celo rekordno zgodnje pobiranje pridelka. Ta bo letos količinsko podpovprečen zaradi visokih temperatur, suše, ponekod pa tudi toče v zgodnjem poletju.

"V kmetijstvu lahko ena napaka vodi v opustitev dejavnosti," je misel očeta ponovil 34-letni Stojan Lipoglav, ki je druga generacija na sadjarski kmetiji Lipoglav. Ta miselnost ga spremlja, usmerja pri zasaditvi in posodobitvi sadovnjakov, saj želi sadjarsko tradicijo ohraniti.

Perutninarstvo je kmetijska dejavnost, ki je desetletja močno zakoreninjena na območju severovzhodne Slovenije, še posebej v Podravju, kjer je sedež Perutnine Ptuj, enega največjih evropskih podjetij za proizvodnjo perutninskega mesa in izdelkov.

Rekordni letini pri čebelarjih ustvarili kopičenje zalog

Lisasta pasma je še vedno med najštevilčnejšimi v slovenskih hlevih. "Prednost pasme je v kombiniranosti, ki ima tako dobre mlečne karakteristike kot tudi pitovne in klavne lastnosti," je poudaril Gregor Plevnik, vodja osemenjevalnega središča na Ptuju.

Vročina, suša in toča so prizadele tudi pridelek oljnih buč. Najbolj so na udaru rastišča na prodnatih in peščenih tleh. Ker je pridelek na določenih mestih že dozorel, so pridelovalci začeli spravilo, oljarji pa odkup bučnih semen.

Enako kot druge kmetijske kulture tudi nasadi vinske trte niso ušli letošnjim vremenskim neprilikam. Ponekod je pridelek bistveno slabši od dolgoletnega povprečja.