Moderne tehnike naj bi prehranile svet, a je vse več lačnih ljudi
Banane in šampinjoni, ki ne porjavijo, sorte koruze, pšenice in riža, ki so bolj odporne na sušo. To naj bi bile lastnosti, dosežene s posegom človeka v DNK-zapis rastlin
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zagovorniki trdijo, da gre za zgodovinski preboj v smislu povečevanja prehranske varnosti, nasprotnike pa skrbi krepitev nadzora multinacionalk nad proizvodnjo semena in s tem nad temelji obstoja.
Spremembe evropske zakonodaje naj bi olajšale in pospešile prihod rastlin, pridobljenih z novimi tehnikami preurejanja genoma, na trg potrošnikov in uporabnikov semen. Rahljanje pogojev velja za rastline, ki se od matične rastline razlikujejo za največ 20 genomskih sprememb, obenem pa bi lahko do teh sprememb prišli tudi s klasičnim žlahtnjenem.
Torej te rastline ne vsebujejo tujega genetskega materiala organizmov, ki se niso zmožni križati v naravi, vendar pa bi klasični način žlahtnjenja terjal dalj časa. Zagovorniki nadalje pravijo, da bodo nova semena omogočila gojenje rastlin, ki so odporne na podnebne spremembe, ki zahtevajo manj gnojil in pesticidov ter zagotavljajo večje donose na manjšem območju. Spremembe tudi predvidevajo, da označevanje za rastline, ki so plod novih genomskih tehnik (NGT 1), ne bi bilo več obvezno.
Ena temeljnih pravic potrošnikov je vedeti, kaj jemo
Do napovedanih sprememb so zadržani tako v potrošniških kot okoljevarstvenih organizacijah. Prve opozarjajo, da bi odsotnost informacije o prisotnosti gensko spremenjene DNK v živilih omejila eno temeljnih pravic potrošnikov: vedeti, kaj jemo.
Zato si v Ekoci – Eko civilni iniciativi Slovenije, ki je širši družbi poznana predvsem po Štafeti semen ter boju za ohranitev slovenskih semen in samooskrbi, prizadevajo, da se rastline, ki so plod novih genomskih tehnik, uvedejo le v kontroliranem okolju in samo na poskusnih poljih, dokler se ne ugotovijo posledice na zdravje ljudi, opraševalce, biotsko pestrost, kakovost tal in vode.
Skrb za oskrbo s semeni
"Kdor nadzira seme, nadzira trg, ki bo vedno obstajal: ljudje morajo jesti. Zato je trg s semeni eden ključnih trgov prihodnosti in zato si agrokemijska podjetja prizadevajo, da ga zasedejo s pomočjo genske tehnologije in patentne zaščite," pa opozarjajo v Inštitutu za trajnostni razvoj. Ne gre spregledati niti dejstva, da multinacionalke pod eno streho združujejo semenarsko, fitofarmacevtsko in za nameček še farmacevtsko dejavnost.
Nevladne organizacije, med njimi Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, si zato želijo, da se aktivirajo ozaveščeni ljudje in da se na peticijah zbere čim več podpisov, da se zaustavi deregulacija NGT s ciljem zaščite skupne prehranske varnosti. Poudarjajo namreč, da je v preteklosti Slovenija že izgubila približno 80 % avtohtonih semen, ki so jih lahko kmetje in vrtičkarji sejali iz leta v leto, semenili in izmenjevali.
Rotarjeva tudi opozarja: "Moderne tehnike naj bi pomagale prehraniti svet, a je lačen že skoraj vsak deseti Zemljan. Trajnost, prehranska varnost in lokalna avtonomija niso možni brez zavedanja pomena semen, odgovorne uporabe tehnologij in skupnostne odgovornosti. Če te vrednote izgubimo, se moderna znanost in kapital lahko spremenita v orodje nadzora nad hrano in ljudmi, namesto v sredstvo varovanja življenja in narave."
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
