ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

In tem razmeram se bodo morali prilagoditi tudi slovenski kmetje – pridelovalci hrane, je jasen Franc Veršič, predsednik novoustanovljenega Združenja pridelovalcev slovenske hrane.

Ideja o ustanovitvi združenja, ki bi povezalo tržne kmetije in kmetijska podjetja, ki temeljijo na pridelavi hrane, je na Dravskem polju vzniknila že lani. Letos je združenje dočakalo tudi vpis v poslovni register. Predsedniško funkcijo je prevzel Franc Veršič, ki je mnogim znan po vodenju poljedelstva nekdanjega kmetijskega kombinata in največjega poljedelskega podjetja pri nas PP Agro.

Gospodarstvo

Pretežki kamioni uničili cesto, ki so jo financirali domačini

Več kmetov – en stroj

Osrednji cilj združenja je povezovanje pridelovalcev hrane. Torej cilj, ki je bil v slovenskem kmetijstvu že ničkolikokrat zastavljen, vendar doslej nikoli uresničen. Zakaj bi bilo tokrat drugače? Ker je povezovanje odgovor na nizko produktivnost našega kmetijstva, ki ji botruje posestna razdrobljenost, je prepričan Veršič. "Pot je samo ena, to je povezovanje, sodelovanje in preko tega obvladovanje stroškov in dvig produktivnosti pri pridelavi hrane. Ni druge poti. Potrošnik se odloča racionalno, v okviru svojega proračuna. Odloča se, koliko mu bo po plačilu položnic ostalo za nakup hrane, kjer pa bo tehtal med produkti glede na ceno."

Kmetijstvo

Po številu novih traktorjev smo danes na ravni leta 1993

Nemci s 50-hektarskimi kmetijami nekonkurenčni

Toda kako doseči, da bodo slovenski pridelovalci hrane, ki v povprečju obdelujejo okrog sedem hektarjev površin, konkurenčni tujim pridelovalcem, tudi slovenskim kmetijskim podjetjem? "Sodobna in učinkovita kmetijska mehanizacija mora obdelovati več površin, kot jih ima povprečna slovenska kmetija. Le tako lahko izkoristimo njen potencial za znižanje stroškov pridelave, zato uspeh temelji v povezovanju," je odgovoril, pri tem pa se ni opredelil do razdelitve državnih zemljišč med kmete in kmetijska podjetja, kar je sicer polemika slovenskega kmetijstva. Dejal je, da je to stvar politike.

Kmetijstvo

Kmet Klemenčič: »Zakaj imamo kmetje tako velike stroje? Le zakaj?!«

Dodatno pa je idejo o povezovanju utemeljil z izkušnjami iz tujine. Pravi, da nemški in francoski kmetje ugotavljajo, da ne morejo biti konkurenčni s 50- ali 100-hektarsko kmetijo. Podobno misleči se zato povezujejo, da pridejo do kmetijskega gospodarstva s 300 ali 500 ha. "Posledično na vsakem kmečkem dvorišču tudi ni več celotne linije mehanizacije za vse faze pridelave, temveč posamezni kmet z najsodobnejšo opremo pokriva dogovorjen del kmetijskih opravil. Konkretno – v Sloveniji prevladujejo koruzne sejalnice, ki v povprečju sejejo s hitrostjo osem ali 10 km/h. Podjetje, ki sem ga vodil, je že leta 2010 razpolagalo s sejalnico, ki seje s hitrostjo 24 km/h. To pomeni trikrat večjo produktivnost in glede na površine večjo izkoriščenost, kar omogoča redno posodabljanje opreme. Pozabiti je treba miselnost na vsako dvorišče vsa kmetijska mehanizacija," je poudaril.

Več v Štajerskem tedniku