Približno 40 let stara zgradba nekdanjega selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana dobiva osveženo podobo, predvsem pa želi Kmetijski inštitut Slovenije z obnovo izboljšati pogoje dela. Vrednost investicijsko-vzdrževalnih del je ocenjena na 317.200 evrov. Dela so se začela lani, letos naj bi bila še z novo fasado zaključena.

Borut Pučko iz Hvaletincev je bil letos primoran na novo posejati okrog 30 hektarjev koruze. Ne, ni se ponovila zgodba z lanskim nesrečnim semenom, letošnji krivec za propadle posevke so talne sovke. Gre za gosenice metuljev, ki so se, tako domneva Matic Leben, vodja svetovalne službe na ptujski izpostavi kmetijskega zavoda, razmnožile zaradi idealnih pogojev. Talni škodljivci pa so presenetili vse: stroko in kmete.

Kmetijska zadruga Ptuj je ena izmed najpomembnejših slovenskih zadrug. V preteklih letih je pripojila oz. razširila dejavnost na območju kmetijskih zadrug Korena, Pesnica, Ormož, Lenart, Cankova in Črenšovci, pridobila nova zastopstva za prodajo semen in fitofarmacevtskih sredstev in še česa, prihodke povečuje Oljarna Fram, vse to pa se je kazalo v rasti. Njihovi prihodki v višini 66 milijonov evrov so v letu 2024 predstavljali sedem odstotkov vseh prihodkov, ki jih ustvari 388 zadrug, ki delujejo v Sloveniji, sta ob 125-letnici obstoja zadruge v svojih nagovorih med drugim povedala predsednik zadruge Marjan Kramberger in direktor Branko Valenko.

Te dni je optimalni čas za prvo tretiranje proti škodljivcu ameriškemu škržatku, prenašalcu zlate trsne rumenice – bolezni, ki je povzročila izsek več sto tisoč trt. Prvo zaščito od treh je treba izvesti, ko trta povsem odcveti, sporočajo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, direktor ptujskega in specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek pa pravi: "Posebej pomembno je, da vinogradniki prvo zaščito opravijo v roku, kajti prvo zatiranje je najučinkovitejše, saj ima škržatek še najnižji stadij."

Cena oz. vrednost hrane je razvrednotena, je prepričan Rafael Hronek iz Stoperc, ki obdeluje osem hektarjev strmin in v hlevu redi osem glav živine. "Bilo nas je šest otrok, in ko so šli brat in dve sestri k birmi, je oče prodal teleta. Z denarjem od prodaje je vse tri oblekel in obul, ostali smo dobili gojzerje in poskrbel je še za pogostitev. Danes moraš prodati dve teleta, če želiš pokriti stroške zgolj za enega otroka," je podal primer. Hrana je postala brez vrednosti, strmine pa so ostale. In to kakšne. Kmetje za delo potrebujejo specialno mehanizacijo, ki ima (pre)visoko ceno. "Ministrstvo bi moralo vsakemu podariti kosilnico," pravi Dejan Lorber, mladi prevzemnik kmetije, prav tako iz Stoperc.

Lenart bodo v začetku prihodnjega meseca zavzeli mladi kmetje in kmetice, ki se bodo družili na letošnjih, že 39. državnih in 16. mednarodnih kmečkih igrah.

Združitev ptujskega in mariborskega kmetijskega zavoda ne pride v poštev.

Žetev je pred vrati. Ječmen se je že zlato obarval in naj bi bil čez teden dni primeren za žetev, pšenica konec junija. Pogled na polja je še pred nekaj tedni obetal odlično letino, majska in junijska suša sta obete uničili.

Četrtki na Ptuju bi lahko postali tržni dnevi. Pred nakupovalnim središčem Qcenter se je udomačil bolšji sejem, na dvorišču kmetijskega zavoda pa je slednji prvi četrtek v juniju organiziral kmečko tržnico. Želja je, da bi tržnica postala stalnica, pravi Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na KGZ Zavodu Ptuj.

Odgovor AKTRP na članek "Sopotnik ni pomoč, ampak stoodstotni nadzor kmetov"

Kmetijsko ministrstvo je objavilo razpis, po katerem je rejcem perutnine za naložbe na voljo do pet milijonov evrov.

Predstavniki članov Kmetijske zadruge Ptuj, ki velja po teritorialnem obsegu kakor tudi po skupnih prihodkih za eno največjih zadrug s približno 1.000 člani in 160 zaposlenimi, so se pred dnevi zbrali na rednem letnem srečanju. Seznanili so se s poslovanjem KZ Ptuj in hčerinskih družb v preteklem letu.

Kmetijsko ministrstvo je spomladi objavilo razpisa za male kmetije in gorske kmetije, od katerih so si pridobitev denarja za nujne investicije v mehanizacijo obetali tudi haloški kmetje. Ob prebiranju pogojev so številni razočarani opustili namero po prijavi. Ne le zaradi premajhnega števila točk, predvsem zaradi zahtev po povečanju staleža živine.

Ptuj je minuli konec tedna v pravem pomenu besede postal mesto tisočerih dobrot. Slednje zaradi stotine razstavljenih in nagrajenih izdelkov v okviru 36. Dobrot slovenskih kmetij kot tudi zaradi bogastva izdelkov na stojnicah na dvorišču minoritskega samostana.

Po treh letih se zaključuje nekaj čez 200.000 evrov vreden evropski projekt, ki je povezal kmetijske inštitucije, naravovarstvenike in kmete z območja Haloz, Kuma in Gorjancev v ohranitvi pestrih in bogatih travnikov. Vse strani so zadovoljne s projektom, tudi kmetje, ker so od projekta vendarle pridobili finančno podporo, celo v obliki novega kmetijska ukrepa. Ob tem pa kmeta Branko Korez iz Stogovcev in Martin Lorber iz Stoperc poudarjata, da so za pestrost in bogatost rastlinstva na travnikih zaslužne generacije kmetov, kar so se na lastne oči lahko prepričali tudi naravovarstveniki in drugi uradniki.

Agencija za kmetijske trge odreja izplačilo subvencij kmetom, izvaja nadzor nad izvajanjem ukrepov, ne le z naključnimi pregledi površin, že zadnja tri leta s pomočjo Sopotnika. Satelitski nadzor, sprva predstavljen kot pomoč kmetom za pregled kmetijskih površin, je predvsem vsakodnevni nadzor pristojnih nad delom kmetov. Kmetje se posledično sprašujejo, katera panoga je še tako nadzorovana kot ravno kmetijstvo

Pravijo, da če ledeni možje sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo med 12. in 14. majem, ne prinesejo mraza, ga pozneje ne bo. Toda pozeba, ki je zadnja leta postala stalnica, je v zgodnji pomladi že terjala davek na breskvah, nektarinah, marelicah, predvsem na Primorskem, temperature pod lediščem so odnesle tudi letino pišečke marelice v Posavju.