Kmetje so z obiskom prostora kmetijskega ministrstva na sejmu Agra želeli opozoriti na težave živinoreje, posebej prašičerejskega sektorja. Predstavniki kmetijskega ministrstva so zaradi občutka ogroženosti sejemski prostor zapustili, predstavniki kmetov so njihovo odločitev označili za nerazumljivo. Ene oblastnike so torej motili petkovi kolesarji, druge kmetje s transparenti.

Zlata trsna rumenica je bolezen vinske trte, ki je v zadnjih letih postala največja grožnja za vinogradništvo v Podravju in širše. »Stanje je resnično katastrofalno. Ob tem pa se sprašujem, zakaj vinogradniki ukrepov ne jemljejo resno, kaj bi bilo treba še narediti,« je na posvetu vinogradnikov v Litmerku pri Ormožu dejala direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf.

Na Pomurskem sejmu popoldne zapira vrata 63. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki ga je po podatkih organizatorjev obiskalo več kot 100.000 ljudi. Pomurski sejem je z obiskom in razstavnim programom zadovoljen, so se pa na sejmu soočili tudi z mirnimi protesti prašičerejcev, ki so v sredo popoldne opozarjali na težave v svoji panogi.

Plohe ledenih zrn postajajo vsakoletni pojav. Za omilitev škode nekateri zavarujejo pridelke v upanju, da prejmejo povrnjeno vsaj minimalno nadomestilo za izgubljeni prihodek, a najbolj učinkovita zaščita (vsaj vinogradov) je postavitev protitočnih mrež, pravi specialist za vinogradništvo na mariborskem kmetijskem zavodu Marko Breznik. Si lahko pridelavo grozdja še predstavljamo brez protitočnih mrež? »Vedno težje bo, saj so zaradi podnebnih sprememb nevihte s točo postale stalnica,« odgovarja.

Kmetijsko-gozdarska zbornica je pred dnevi objavila novico, da bo cepivo proti modrikastemu jeziku, bolezni, ki ogroža govedo in drobnico, brezplačno. A kot pravijo, hudič je v podrobnostih. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin razpolaga le s cepivom proti t. i. sevu 4. Trenutno razsaja sev 8, število doz pa zadošča le za cepljenje 7.000 oz. enega odstotka ogroženih živali.

Po ocenah svetovalke, specialistke za predelavo zelenjave in poljščin na ptujskem KGZ, Stanislave Pažek, je zelenjave na vrtovih brez namakanja tudi do okoli 40 odstotkov manj. Poleg toče, ki je ponekod uničila del pridelka, je tudi suša precej vplivala na pridelek vrtičkarjev.

V Sloveniji je v uporabi okoli 119.000 traktorjev, ki so nujno potrebni za uspešno kmetovanje. To ni luksuz, temveč potreba, vendar nastopijo težave, če jih upravljajo premladi ali neusposobljeni vozniki.

Letos po Evropi divjajo virusi, ki pretijo živinorejcem – slinavka in parkljevka na Slovaškem in Madžarskem, vozličasti dermatitis v Franciji in Italiji, bolezen modrikastega jezika pa je sredi avgusta udarila tudi v slovenske reje. Kmetijsko-gozdarska zbornica je že februarja ob prvem potrjenem pojavu modrikastega jezika pozvala rejce, naj izrazijo interes po nabavi cepiva. "Odziv je bil enak nič, čeprav je bolezen grozila iz cele Evrope," je dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

Koruza je, enako kot v svetu, tudi pri nas najpogostejša poljščina. Vrsto let je veljala za kulturo z dokaj preprosto pridelavo in zanesljivim pridelkom, zadnja leta pa jo poleg vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer (suša, neurja, toča) ogrožajo še razni škodljivci.

Vinogradnik in kmetijski svetovalec s KGZ Ptuj Matej Rebernišek zaradi visokih temperatur in sončnega sevanja vinogradnikom odsvetuje vsa zelena dela v vinogradih (vršičkanje, pletev zalistnikov, odstranjevanje listov ...).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo javni razpis za naložbe majhnih kmetij v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Na voljo je nekaj več kot 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Hkrati je ministrstvo podaljšalo roka za oddajo vlog na dveh javnih razpisih, objavljenih spomladi.

Javni zavodi, torej šole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice in javni sektor, naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Medtem ko javni zavodi poudarjajo, da je na trgu premalo ekoloških izdelkov ali da lahko lokalne izdelke zaradi cene le občasno vključijo v jedilnike, pa kmetje opozarjajo, da je največji zalogaj odpreti si vrata v kuhinje javnih zavodov. Slednje priznava tudi kmetovalka Petra Ješovnik iz Cerkvenjaka.

Čebelarska zveza Slovenije sporoča, da je letošnja čebelarska sezona v primerjavi z zadnjimi nekaj leti nadpovprečna. Vendar pa razmere niso enake v vseh regijah. Cirkulanski čebelarji letošnjo sezono ocenjujejo kot povprečno, pri čemer je pridelek močno odvisen od lokacije čebelnjakov.

Letošnje vremenske razmere so kmetovalcem povzročile veliko preglavic. Med prizadetimi so tudi pridelovalci malin. V osrčju Cirkulan, v zaselku Gradišča, se z ekološko pridelavo malin ukvarja družina Bukšek. V nasadu, velikem 30 arov, kjer raste približno 2.000 sadik malin, se letos soočajo z eno najslabših sezon doslej.

Uprava za varno hrano je konec julija ponovno potrdila prisotnost japonskega hrošča – škodljivca, ki ob razmnožitvi predstavlja resno grožnjo kmetovalcem, vrtičkarjem, sadjarjem in vinogradnikom. Zaznali so ga v Lukovici in na Barju, na enakih mestih kot v začetku julija. V Podravju morebiten pojav hrošča spremljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

Vrtičkarji, vinogradniki in kmetje te dni ocenjujejo obseg škode, ki jo je povzročilo sobotno neurje s točo. Dve nevihtni celici sta sejali ledena zrna od Studenic pri Poljčanah do Juršincev ter od Slovenske Bistrice (Ritoznoj) do Cerkvenjaka, škoda pa od skorajda omembe nevredne do kar stoodstotne! Gre za drugo večje neurje s točo v Podravju letos, prvič so ledena zrna klestila že maja, takrat na območju Podlehnika, sedaj je ledena ploha Halozam prizanesla.

V Italiji in Franciji je govedorejce v začetku poletja prizadela virusna bolezen goveda – vozličasti dermatitis. Zaradi bližine in s tem grožnje vnosa bolezni na slovenska tla je vlada julija sprejela sklep, da država naroči 150.000 odmerkov cepiva, ki naj bi zaščitilo govedo pred okužbo. Izračunali so namreč, da bi v primeru 10-odstotne okuženosti goveda z vozličastim dermatitisom gospodarska škoda lahko znašala 40–50 milijonov evrov.

Črni paneli, ki se bleščijo v soncu, so po mnenju politikov rešitev za zeleno Slovenijo, tako na področju oskrbe s hrano kot z energijo. Kmetijsko in okoljsko ministrstvo sta namreč soglasno poudarili, da agrofotovoltaika povezuje dve strateški področji – kmetijstvo in energijo. V teoriji se morda sliši obetavno, a le v teoriji. V praksi imamo zgovoren primer panelov na najboljših kmetijskih zemljiščih v Ljubstavi, kjer je investitor podjetje s poštnim nabiralnikom v Ljubljani. Pod paneli raste tu in tam kakšna grmovnica, območje pa je obdano z ograjo, pod videonadzorom in osvetljeno z reflektorji.

Letos se izteka še zadnje leto triletnega obdobja finančne pomoči vinogradnikom zaradi zlate trsne rumenice. Kot kaže, pa novih aktivnosti glede nadaljnjih pomoči ni, kar je zaskrbljujoče, zlasti še na območjih kot je Ormoško, kjer je prav v zadnjem obdobju prišlo do izjemnega izbruha te bolezni,

Poročali smo že, da je spodnjepodravskim pridelovalcem sladkorne pese bolezen cikada praktično popolnoma uničila lanski pridelek. Vendar pa ta bolezen ne uničuje le slovenskega pridelka, ampak jo je zagodla tudi sosednjim hrvšakim pridelovalcem.