Te dni je optimalni čas za prvo tretiranje proti škodljivcu ameriškemu škržatku, prenašalcu zlate trsne rumenice – bolezni, ki je povzročila izsek več sto tisoč trt. Prvo zaščito od treh je treba izvesti, ko trta povsem odcveti, sporočajo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, direktor ptujskega in specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek pa pravi: "Posebej pomembno je, da vinogradniki prvo zaščito opravijo v roku, kajti prvo zatiranje je najučinkovitejše, saj ima škržatek še najnižji stadij."

Cena oz. vrednost hrane je razvrednotena, je prepričan Rafael Hronek iz Stoperc, ki obdeluje osem hektarjev strmin in v hlevu redi osem glav živine. "Bilo nas je šest otrok, in ko so šli brat in dve sestri k birmi, je oče prodal teleta. Z denarjem od prodaje je vse tri oblekel in obul, ostali smo dobili gojzerje in poskrbel je še za pogostitev. Danes moraš prodati dve teleta, če želiš pokriti stroške zgolj za enega otroka," je podal primer. Hrana je postala brez vrednosti, strmine pa so ostale. In to kakšne. Kmetje za delo potrebujejo specialno mehanizacijo, ki ima (pre)visoko ceno. "Ministrstvo bi moralo vsakemu podariti kosilnico," pravi Dejan Lorber, mladi prevzemnik kmetije, prav tako iz Stoperc.

Lenart bodo v začetku prihodnjega meseca zavzeli mladi kmetje in kmetice, ki se bodo družili na letošnjih, že 39. državnih in 16. mednarodnih kmečkih igrah.

Združitev ptujskega in mariborskega kmetijskega zavoda ne pride v poštev.

Žetev je pred vrati. Ječmen se je že zlato obarval in naj bi bil čez teden dni primeren za žetev, pšenica konec junija. Pogled na polja je še pred nekaj tedni obetal odlično letino, majska in junijska suša sta obete uničili.

Četrtki na Ptuju bi lahko postali tržni dnevi. Pred nakupovalnim središčem Qcenter se je udomačil bolšji sejem, na dvorišču kmetijskega zavoda pa je slednji prvi četrtek v juniju organiziral kmečko tržnico. Želja je, da bi tržnica postala stalnica, pravi Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na KGZ Zavodu Ptuj.

Odgovor AKTRP na članek "Sopotnik ni pomoč, ampak stoodstotni nadzor kmetov"

Kmetijsko ministrstvo je objavilo razpis, po katerem je rejcem perutnine za naložbe na voljo do pet milijonov evrov.

Predstavniki članov Kmetijske zadruge Ptuj, ki velja po teritorialnem obsegu kakor tudi po skupnih prihodkih za eno največjih zadrug s približno 1.000 člani in 160 zaposlenimi, so se pred dnevi zbrali na rednem letnem srečanju. Seznanili so se s poslovanjem KZ Ptuj in hčerinskih družb v preteklem letu.

Kmetijsko ministrstvo je spomladi objavilo razpisa za male kmetije in gorske kmetije, od katerih so si pridobitev denarja za nujne investicije v mehanizacijo obetali tudi haloški kmetje. Ob prebiranju pogojev so številni razočarani opustili namero po prijavi. Ne le zaradi premajhnega števila točk, predvsem zaradi zahtev po povečanju staleža živine.

Ptuj je minuli konec tedna v pravem pomenu besede postal mesto tisočerih dobrot. Slednje zaradi stotine razstavljenih in nagrajenih izdelkov v okviru 36. Dobrot slovenskih kmetij kot tudi zaradi bogastva izdelkov na stojnicah na dvorišču minoritskega samostana.

Po treh letih se zaključuje nekaj čez 200.000 evrov vreden evropski projekt, ki je povezal kmetijske inštitucije, naravovarstvenike in kmete z območja Haloz, Kuma in Gorjancev v ohranitvi pestrih in bogatih travnikov. Vse strani so zadovoljne s projektom, tudi kmetje, ker so od projekta vendarle pridobili finančno podporo, celo v obliki novega kmetijska ukrepa. Ob tem pa kmeta Branko Korez iz Stogovcev in Martin Lorber iz Stoperc poudarjata, da so za pestrost in bogatost rastlinstva na travnikih zaslužne generacije kmetov, kar so se na lastne oči lahko prepričali tudi naravovarstveniki in drugi uradniki.

Agencija za kmetijske trge odreja izplačilo subvencij kmetom, izvaja nadzor nad izvajanjem ukrepov, ne le z naključnimi pregledi površin, že zadnja tri leta s pomočjo Sopotnika. Satelitski nadzor, sprva predstavljen kot pomoč kmetom za pregled kmetijskih površin, je predvsem vsakodnevni nadzor pristojnih nad delom kmetov. Kmetje se posledično sprašujejo, katera panoga je še tako nadzorovana kot ravno kmetijstvo

Pravijo, da če ledeni možje sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo med 12. in 14. majem, ne prinesejo mraza, ga pozneje ne bo. Toda pozeba, ki je zadnja leta postala stalnica, je v zgodnji pomladi že terjala davek na breskvah, nektarinah, marelicah, predvsem na Primorskem, temperature pod lediščem so odnesle tudi letino pišečke marelice v Posavju.

Gozd pokriva 58 % Slovenije in po gozdnatosti se v EU uvrščamo na tretje mesto za Švedsko in Finsko. Tudi 60 % ozemlja občine Žetale sestavljajo gozdovi, ki nimajo le naravovarstvene funkcije, temveč pomagajo pri finančni vzdržnosti haloških kmetij. "Gozd je neke vrste banka za kmeta," pravita Petra Plajnšek in Izidor Štajnberger iz Strojnega krožka Žetalanec.

S 1. julijem bodo tudi kmetje obvezani k plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo, in sicer v višini dveh odstotkov od osnove. Za kmečke zavarovance, ki jim kmetijstvo pomeni edini ali glavni vir dohodka, to pomeni, da bo višina prispevka vsaj 28,70 evra mesečno.

Prodaja živih prašičev posamezniku za namen kolin že leta upada. Živega prašiča lahko kupi le posameznik, ki je pred tem pridobil G-MID, to je identifikacijsko številko gospodarstva. Mladi rejec, ki je sodeloval na okrogli mizi Društva podeželske mladine Spodnje Podravje, tako razmišlja: "Zakaj se mora kupec registrirati, da mu lahko prodam prašiča?! Potrošnik bo raje šel v trgovino in kupil tujega. Ali naj delamo na črno?"

Čebelarsko društvo Markovci, v katerem deluje 73 članov, vodi pa ga predsednik Jože Vrtič, praznuje 90 let delovanja. Jubilej so zaznamovali s prireditvijo v sklopu prireditev ob prazniku občine Markovci.

Šušljalo se je in ugibalo, da želi aktualna politična garnitura poseči v zakonodajo, ki dopušča domače koline, zakol (prašiča in perutnine) na lastnem dvorišču. Toda neposredna prepoved kolin bi dvignila preveč prahu. Ne prepoved, temveč omejitev, pa se je pojavila v zakonu o varni hrani in krmi. Nov zakonski predlog je določil, kako dolgo mora posameznik žival pred zakolom rediti. Zaradi številnih pripomb so zakonodajalci sedaj to omejitev izpustili, uvedli pa novo. Omejili bodo število živali, ki jih lahko posameznik zakolje za lastno uporabo.

V Sloveniji je po zadnjih podatkih približno 9.200 kmetov, ki jim kmetijstvo zagotavlja temeljni dohodek, lani jih je bilo še preko 10.000. Število kmetij upada, posledično upada število kmetov. Razlogi pa niso zgolj ekonomski, vse bolj se zdi, da so kmetje naveličani in utrujeni nenehnega nadzora pristojnih, pritiskov in igranja dežurnih krivcev. Ob prazniku dela, delavcev, ki naslavlja tudi kmete, si Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, želi, da bi bili kmetje v očeh sosedov, občanov, javnosti, države bolj spoštovani. "V Švici in Avstriji so kmetje na prvih mestih najbolj spoštovanih poklicev, kajti zavedajo se, da četudi imajo zlate palice, slednje človeka ne nasitijo."