Pri Sveti Ani, kjer ima Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze svoj učni vinograd, bodo letos imeli trgatev. Toča namreč ni prizadela celotnega vinograda.

Občinske komisije bodo vloge oškodovancev zbirale do srede, 23. septembra.

Prvo srečanje slovenskega kmeta, ki ga je Sindikat kmetov Slovenije organiziral na Ptuju, je potekalo pod vtisom enormnih škod, ki jih povzroča ena najobsežnejših in najhujših suš v zadnjih letih.

Pred dobrim letom je pistacija obnorela potrošnike. Zelena krema je bila vključena v domala vse sladice, tudi v ostale jedi, cene surovine pa naj bi zrasle za tretjino. Številne, predvsem vrtičkarje, je priljubljenost tega oreška spodbudila, da si nekaj sadik zasadijo tudi sami.

Po oceni Zvonka Arnečiča, predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, bo pridelka v Halozah letos vsaj 60 odstotkov manj kot običajno.

Sončna pripeka in izjemno pomanjkanje padavin sta pospešila dozorevanje grozdja. Trgatev letnika 2026 se tako uvršča med najzgodnejše doslej, ob bok letnikoma 2003 in 2024.

"Letina 2026 bo žalostna. V vinogradu z 11.000 trsi mi je toča uničila 90 % pridelka, sedaj še suša, tako da se odločam, ali sploh izvesti trgatev," pravi Ivo Rajh, tudi predsednik Vinarske zadruge Haloze.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je danes na sejmu Agra podelila priznanja za pomemben doprinos k delovanju zbornice ter priznanja v akciji S kmetije za Vas.

Zadružna zveza Slovenije je na tradicionalnem srečanju Dan zadružnikov podelila 22 priznanj posameznikom in zadrugam za njihov prispevek k razvoju zadružništva, slovenskega kmetijstva in podeželja.

Do sredine septembra bodo vinogradi v glavnem obrani, pravi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, sicer tudi kmetijski svetovalec, specialist za področje vinogradništva, in vinogradnik.

Edina specializirana kmetijska zavarovalnica pri nas, to je Agro Zavarovalnica je do sredine avgusta že izplačala 8,1 milijona evrov odškodnin.

Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da največ razvojnih možnosti v prihodnje ponujajo predvsem beljakovinske poljščine, kot so soja, čičerika, leča, fižol in lupina, saj povpraševanje po rastlinskih virih beljakovin nenehno narašča.

Za številne rejce je še živ spomin na lansko poletje in zgodnjo jesen, ko so nekateri po več dni čakali na odvoz kadavrov rejnih živali, poginulih (predvsem) zaradi virusa modrikastega jezika

Nizke odkupne cene pšenice in koruze, vse pogostejše suše ter vse bolj nepredvidljivo vreme marsikaterega kmeta silijo v razmislek, ali so tradicionalne poljščine še vedno najboljša izbira.

Na 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni vas od 22. do 26. avgusta čakajo novi izdelki in spoznanja, najboljši nasveti in jedi, nepozabna doživetja in srečanja.

Kmetijski minister si je danes ogledal posledice neurij in uničujoče suše tudi v Podravju. Pri napovedi ukrepov je bil previden, saj da ne želi dajati praznih obljub, a kmetje pričakujejo pomoč – in to čim prej.

Agencija za kmetijske trge bo do konca meseca odposlala 3.811 pozitivnih odločb o višini pomoči po lanski suši.

V 25 letih je rejo krav molznic zgolj v sedmih haloških občinah opustilo 550 kmetij. Tisti, ki še vztrajajo, iščejo priložnosti v ekološki reji, a tudi oni nosijo breme mlečne krize. "Sprašujem se, komu krpamo žepe s trenutnimi odkupnimi cenami mleka? Komu država dopušča, da ožema kmete in nas molze?" izziva Branko Korez iz Majšperka, ki skrbi za obdelanost več kot 30 hektarjev površin.

Koruzna silaža je osnovna krma na živinorejskih kmetijah, še posebej kmetijah, ki se ukvarjajo z intenzivno rejo krav molznic. Zaradi suše so nekateri kmetje na območju Dravskega polja že opravili silažo, drugi jo že načrtujejo.

Na Ptujskem letos hmelja ne bo. Čeprav je začetek rastne sezone obetal nadpovprečen pridelek, je junijska toča poškodovala praktično vse površine podjetja Hmelj Dornava in uničila večino letošnjega pridelka. Razmere je dodatno poslabšala še dolgotrajna suša.