Trgovinski sporazum z državami Južne Amerike razburja kmete.

Slovenski vinarji izvozijo slabo desetino vseh pridelanih vin, od tega največ oz. skoraj petino v ZDA. Slednje so sredi poletja uvedle 15 % carine na vina iz Evrope.

Naziv Naj hlev 2025 je osvojil hlev kmetije Žampa iz Levanjcev, zasnovan po meri krav molznic, ki izstopa po udobju in skrbi za živali, posledično tudi mlečnosti.

Prašičja kuga bo povzročila porast zveri in še več škode v kmetijstvu

Največ odpadne hrane, 73.600 ton, nastaja v gospodinjstvih. Prebivalec je tako doma v lanskem letu zavrgel v povprečju 35 kg hrane, pri čemer bi bilo užitne še 11 kg.

Trgovske police je preplavil krompir iz tujine. »V skladišču imamo 200 ton krompirja od skupno 300 ton, kolikor sem ga pridelal letos. Kam bom z njim, ne vem.

Ptujska območna enota KGZS je gostila posvet o škodi, ki jo divjad, predvsem divji prašič, povzroča na ptujsko-ormoškem lovsko-upravljavskem območju.

Vinogradniki, kletarji in vinarji kljub dobremu letniku tudi letošnje martinovo obeležujejo z grenkim priokusom.

Čeprav kmetje že nekaj let zapovrstjo opozarjajo, da pridelava pšenice zaradi prenizkih odkupnih cen ne pokriva niti stroškov pridelave, prave alternative nimajo.

Škode po divjadi, predvsem divjih prašičev, se na območju Haloz po oceni kmetov v zadnjih letih povečujejo. Številni pa škod niti ne prijavijo.

Suša pridelek poljščin zdesetkala, zbornica podatkov še ni posredovala

Predlog o morebitni omejitvi traktorskega prometa skozi sam strog center, Kerenčičev trg v Ormožu, je dvignil kar nekaj prahu.

Vinski letnik 2025 je v večini kleti že zaključil fermentacijo. Zdaj je ključnega pomena redno spremljanje prostega žvepla in izvedba prvega pretoka vina z grobih droži.

"Zaradi bolezni modrikastega jezika smo se v čredi 40 živali soočili s kar 21 pogini," je povedal ekološki kmet Jože Vovk iz Makol. Kako naprej, ne ve.

Prašičerejci ponovno bijejo plat zvona. Odkupne cene svinjine so tudi v Sloveniji drastično padle.

Pri posodabljanju cest se pogosto pozablja na pomen zagotavljanja ustreznih dostopov do kmetijskih zemljišč.

V Sloveniji je lani raslo več kot šest milijonov jablan, v večinoma intenzivnih sadovnjakih pa so pridelali skoraj 51.000 ton jabolk.

"Bojim se, da letos ne bomo napolnili hlevov slovenskim rejcem," opozarja Davor Trstenjak, Ormožan, ki se ukvarja z uvozom in izvozom goveje živine.

Nemški kmetje so v skrbeh zaradi viškov mleka ter padanja cen masla in mleka v prahu. Omenja se padec odkupnih cen do 15 centov.

Po letih upadanja se domača poraba krompirja v zadnjih treh letih znova počasi povečuje. Kljub temu pa je, žal, na slovenskih krožnikih večinoma krompir s tujih polj.