Hodnik zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla je razstavišče, kjer se srečujeta glasbena in likovna umetnost.

Letos je Pikino bralno značko na Ptujskem opravilo 52 otrok.12 zlatih bralcev, ki je sodelovalo že tretjič, pa si je prislužilo še zlato priznanje in zlat Pikin magnet.

17 let po Sloveniji potuje razstava Čar lesa. Do 2. decembra letos jo gosti Talum Kidričevo, na ogled je v avli poslovne stavbe.

Slovenski pesnik in publicist, Ptujčan David Bedrač, je izdal šesto knjigo za otroke in svojo 16. knjigo pod naslovom Rimerimeraje.

Profesionalna umetnica, magistra likovnih umetnosti Sonja Šmigoc s Ptuja, v Galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše razstavlja svoja najnovejša dela.

V Galeriji mesta Ptuj je na ogled mednarodna skupinska razstava pod naslovom Si vis pacem (Če želiš mir).

Ljudske pevke Trstenke, ki ohranjajo edinstveno petje na tretko, so tudi letošnjo jesen obarvale s srečanjem ljudskih pevcev in pevk.

Danijel je v objektiv ujel severnega medveda in zmagal na letošnjem fotonatečaju National Geographic.

Sonja Votolen je s svojim novim delom Pankrt še enkrat pokazala, da je mojstrica poezije.

Tamburaši iz KUD Vitomarci so lani obeležili 100. obletnico ustanovitve prvega tamburaškega orkestra, letos beležijo 10 let neprekinjenega delovanja.

OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami, se na različne načine povezuje z lokalnim okoljem.

Na Gimnaziji Ptuj so skupaj z dijaki iz partnerske šole na Bavarskem ter nemškim veleposlaništvom v Sloveniji s krajšo slovesnostjo obeležili 50-letnico sodelovanja.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so pripravili medgeneracijske delavnice in koncert Dediščina povezuje.

V Mestnem kinu Ptuj so se ob projekciji iranskega igranega filma Pakol pogovarjali o položaju afganistanskih žensk v Iranu.

Majhna vas pri Ormožu, Osluševci, je prava redkost med slovenskimi kraji, saj v njej deluje kulturno društvo, v katero je vključena večina vaščanov.

FD Rožmarin Dolena je konec septembra v Kreativnem centru Breg pripravil modno revijo folklornih oblačil Nit preteklosti.

Jure Ivanušič: »Drage dame, cenjeni gospodje, dobrodošli v menažerijo, kjer boste prepoznali rogonosce in tiste, ki jih za rogé držijo.«