Dolga leta so krajani Turnišč čakali na ureditev ceste Na postajo. Lani so končno v sklopu izgradnje del kolesarske steze tudi uredili. Prometna varnost pa še vedno ni popolnoma zagotovljena, saj nekateri vozniki vozijo bistveno prehitro, na kar občino opozarjajo tamkaj živeči občani. Predlagali so konkretno nižanje najvišje dovoljene hitrosti, na zgolj 30 km/h.

Markovska občina najverjetneje letos ne bo začela načrtovane ureditve ceste v Zabovcih, od križišča Gmajna do križa na Prednicah. Nekaj tamkajšnjih vaščanov, ki imajo ob omenjenem odseku v lasti svoje nepremičnine, se s predlaganim projektom ne strinja. Pravijo, da je močno predimenzioniran ter v nesorazmerju med stroški in koristmi, gradnja pa bi preveč posegla v njihove parcele. Na občino so poslali dva dopisa, vendar njihovih predlogov niso upoštevali, zato želijo svoje interese zaščiti z odvetnikom.

Čeprav je Slovenskogoriška cesta v zadnjih letih dobila lepšo podobo, njena prenova še zdaleč ni končana. Večjo težavo pa predstavljajo nepregledna križišča, zlasti v Novi vasi, ki je z vidika prometne varnosti zelo nevarno.

V občini Markovci so bile lani varnostne razmere ugodne. Tako ocenjuje Aleksander Lubej, načelnik Policijske postaje (PP) Ptuj.

DARS se je z napovedjo, da bodo novo glavno cesto med Ormožem in Markovci začeli graditi v začetku letošnjega poletja, očitno uštel. Rok za oddajo ponudb za gradnjo ceste so sedaj že drugič prestavili, vsak zamik pa pomeni tudi več čakanja na začetek gradnje.

To soboto ob 10. uri na vadbenem poligonu šol vožnje na Dornavski cesti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s Policijo, ZŠAM in Javnimi službami organizira brezplačno usposabljanje motoristov in voznikov mopedov pred začetkom motoristične sezone.

V tem tednu bo na slovenskih cestah nadzor nad hitrostjo vožnje še bolj intenziven. Tudi na območju Spodnjega Podravja se priključujejo evropsko usklajenim aktivnostim. Na cestah bo še več redarjev in policistov kot običajno, na našem območju predvsem na Ptuju, Destrniku, v Dornavi, Kidričevem in na Hajdini.

Na Ormoški cesti 23, kjer imata svoje poslovne prostore AMZS Ptuj in Avtohiša Petovia Ptuj, je minulo soboto  potekal skupni dan odprtih vrat, v okviru katerega so za obiskovalce pripravili številne aktivnosti za vse generacije, testne vožnje in diagnostične preglede vozil. Dan so zaključili z drive-in kinom, za ogled katerega so tudi podarili 25 brezplačnih vstopnic. Petovia avto je vse, ki so si v soboto pri njih oprali avtomobil, nagradil z enim žetonom za brezplačno pranje, obiskovalce drive-in kina pa še z žetonom za čiščenje avtomobila.

Za modernizacijo in sanacijo občinskih cest je v ormoškem proračunu rezerviranih dobrih 870.000 evrov.

V lanskem letu so redarji v Spodnjem Podravju izrekli bistveno več ukrepov kot leto poprej. Zabeležili so jih skoraj 5.000, kar predstavlja 20 % porast. Največji razpon v številu izrečenih sankcij je opazen pri globah zaradi parkiranja in vožnje v nasprotju s prometno signalizacijo. Z višjim številom izrečenih glob je seveda povezan tudi večji prihodek iz tega naslova za občinsko blagajno.

Eni prazniki so se šele zaključili, pa se že pripravljamo na nove. 1. maj, praznik dela, je pred vrati. Tudi letos se bodo Ptujčani ob tej priložnosti lahko zabavali. Tradicionalno kresovanje pod gradom bo ponudilo kar nekaj zanimivih dogodkov.

Starši šoloobveznih otrok iz Spuhlje v mestni občini (MO) Ptuj so upravičeno v skrbeh zaradi varnosti otrok na poti v šolo. Oglasila se je mamica dveh fantkov, ki sta bila decembra le korak ali dva do prometne nesreče. Družina tega dogodka ne more pozabiti, saj sta se fanta za las izognila nesreči, ki se je zgodila zelo blizu njiju, medtem ko sta po bankini ob kritično prometni cesti korakala proti avtobusnemu postajališču.

Zadnje dni smo priča nestanovitnemu vremenu, izrazitemu menjavanju front in močnemu jugozahodnemu vetru.

Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj so na marčevski seji govorili tudi o problematiki Vodove ulice – ceste, ki pelje na tako imenovane ptujske Dedinje.

Avstrija je pred mesecem dni uvedla strožje kazni za voznike, ki imajo pretežko nogo. Za prekoračitev hitrosti 80 kilometrov na uro v naselju ali 90 izven naselja so predvideli trajni odvzem vozila, ne glede na njegovo lastništvo. Država bo nato vozilo prodala na javni dražbi, 70 odstotkov od prodaje bo šlo v sklad za prometno preventivo, 30 odstotkov pa v proračun lokalne skupnosti, v kateri je prišlo do prometnega prekrška,“ je pojasnil vodja ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Franc Kozel.

Kar nekaj delov mesta je, ki so v zadnjih letih postali bistveno bolj naseljeni in posledično tudi prometno obremenjeni. Med najbolj akutnimi je Rabelčja vas, mestno naselje, kjer je v zadnjih letih zraslo in še nastaja največ novih hiš, ob tem pa še velik večstanovanjski objekt. Čeprav so za to območje načrti, kako mora biti urejena cestna mreža, že nekaj časa znani, pa se ne zgodi nič. In očitno bodo tamkajšnji meščani še dolgo, vsaj nekaj let, čakali na urejene prometnice.

Kar nekaj cest in ulic je na Ptuju, za katere je bila v zadnjem času predlagana postavitev t. i. ležečih policajev. Med zadnjimi so jih postavili v naselju Bratje Reš, v Pivkovi ulici, a so jih po zelo kratkem času zamenjali. Nove ovire, postavljene prejšnji teden, so po mnenju mnogih voznikov in stanovalcev preveč agresivne in previsoke, posledično se je precej prometa preusmerilo v vzporedne ulice. „Zamenjava je bila popolnoma nepotrebna in nesmiselna! Omejitev na tem odseku je 30 km/h, že doslej si moral voziti bistveno počasneje, zdaj se moraš ustaviti. Dosegli so le to, da se zdaj večina vozi po sredinskih ulicah, kjer pa je še bistveno več otrok,“ pravi ena izmed stanovalk.

Problem parkiranja v ptujskem mestnem jedru, pa tudi izven njega, se z leti ne rešuje, pač pa le še poglablja. V centru mesta je bistveno premalo parkirnih mest. Pogosto je treba narediti kar nekaj krogov, da „ujameš“ kakšnega, obstoječa parkirišča pa marsikje niso primerna, bodisi so preozka bodisi je treba parkirati v lužah. Preverili smo kratkoročne načrte na tem področju.  

Pred dvema letoma so začele veljati spremembe zakona o voznikih, ki so poenostavile postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo z motorjem do 125 kubičnih centimetrov oz. kategorijo A1.

Javna agencija za varnost prometa (AVP) je slovenskim občinam namenila 15 prikazovalnikov hitrosti.