Občino Cirkulane je v preteklih dneh ponovno zajelo neurje z močnim deževjem. Poškodovane so številne ceste, predvsem makadamske, sprožilo se je tudi nekaj plazov.

Kolone vozil morja ter sonca željnih Evropejcev pred mejnim prehodom Gruškovje so naznanile začetek poletnih počitnic. Prvi zastoji, ki so nastali že 22. junija, so pot na jug podaljšali tudi do 45 minut, a kot pojasnjujejo na PU Maribor, razlog ni bil v slovenski mejni kontroli.

Letos je bilo po Evropi že precej tornadov, v naši okolici največ v sosednji Italiji, nedavno pa še v Avstriji in na Madžarskem. Segrevanje ozračja in oceanov vpliva tudi na razvoj tornadov. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani pomirja, da so v Evropi tornadi največ druge stopnje, torej precej manj rušilni kot v ZDA. Ampak so – in še jih lahko pričakujemo.

Dravska kolesarska pot med Mariborom in Središčem ob Dravi je večinoma makadamska. Direkcija RS za cestno infrastrukturo je v zadnjih letih pripravljala projektno dokumentacijo, zato je v tej finančni perspektivi nekoliko več možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev EU.

Ker leži Lenart na križišču poti med Mariborom in Gornjo Radgono ter Ptujem in Avstrijo, je prometno zelo obremenjen, rešitev pa je obvoznica okrog mesta.

»Na Agenciji RS za varnost prometa opozarjamo o nevarnostih vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi. Vendar je kar 61 % anketirancev na vprašanje, ali so v zadnjem letu po zaužitju droge tudi vozili, odgovorilo pritrdilno. Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da jih je skoraj polovica oziroma 48 % zraven pila alkohol. Naravnost alarmantno pa je, da je 40 % respondentov oziroma voznikov pod vplivom drog vozilo vsaj enega sopotnika in v 91 % primerov so sopotniki vedeli, da voznik vozi pod vplivom drog. Grozljivo je, da sodeč po anketi praktično nihče ni bil zaskrbljen zaradi tega dejstva,« je povedala Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa.

Razvojno raziskovalni center (RRC) Ormož sodeluje v mednarodnem projektu Econnecting, katerega glavni cilj so trajnostne rešitve mobilnosti med mestom in podeželjem, ki zajemajo tudi vzpostavitev hitrih in učinkovitih povezav v zgolj 30 minutah.

Ponavljajoča se neurja so terjala precejšen davek na andraški infrastrukturi, zlasti v Drbetincih.

Varnostne razmere ob regionalni cesti v Moškanjcih in Gorišnici so alarmantne. Tam so številni pešci in kolesarji, predvsem otroci, vsak dan življenjsko ogroženi. Ker je pločnik samo na desni strani cestišča, v smeri proti Ormožu, so občani z vse bolj poseljene leve strani ceste primorani hoditi po bankinah, se izogibati vozilom in upati, da bodo varno prispeli do svojega cilja. Nekateri raje nepravilno prečkajo cesto, saj prehoda ni, samo da se prebijejo do pločnika, ki je zgolj na eni strani. Posebej nevarno je tovrstno početje za otroke, ki hodijo v šolo.

Lokalno, v ozkih pasovih, se je led z neba letos usipal že vsaj dvakrat in pogled na gola ter polomljena stebla rastlin nikogar ni pustil ravnodušnega. Čeprav nekateri še vedno trdijo, da ni dokazanega učinka o delovanju letalske protitočne obrambe, so si mnogi oddahnili ob informaciji, da sta kmetijsko ministrstvo in Letalski center Maribor vendarle sklenila pogodbo za obrambo Podravja, dela Prekmurja in še nekaterih drugih občin pred zrni toče, ki se pojavljajo v velikosti od graha do oreha in še kaj več.

Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) je v občini Kidričevo izvedla večmilijonska vlaganja v prometno infrastrukturo. Zgradili so obvoznico, obnovili glavno cesto med Apačami in Lovrencem ter daljši odsek glavne ceste proti Slovenski Bistrici.

Za prometne znake z omejitvami hitrosti se ponekod zdi, da so namenjeni samim sebi oz. da so priročno postajališče za ptice. Brez vloge se je do nedavnega zdel tudi prometni znak z omejitvijo 70 km/h v križišču glavne ceste Slovenska Bistrica–Hajdina za kraja Cirkovce in Starošince. Odkar je ob znaku postavljeno ohišje stacionarnega radarja, je vertikalna okroglina dobila svoj pomen. Kazni (ali vsaj strah pred njimi) so očitno res najbolj boleč ukrep, a tudi najučinkovitejša šola za prehitre voznike.

Novo vozilo PGD Ormož je opremljeno za posredovanje na različnih intervencijah, zlasti prometnih nesrečah.

Junijska seja sveta občine Dornava je bila kljub obsežnemu dnevnemu redu dokaj kratka. Najbolj zanimivo je bilo ob koncu, ko je razprava nanesla na prometno infrastrukturo. Tema je bila aktualna v luči posledic neurja, ki ga je Spodnje Podravje občutilo nekaj dni pred sejo dornavskih svetnikov.

V strogem centru Ptuja, ob tržnici, je promet dovoljen zgolj z dovolilnicami, za stanovalce in dostavo, pa še to ob točno določenih urah. Kljub temu je vedno več vozil, ki se konstantno vozijo po mestu, tudi med cvetličnimi koriti, po sami tržnici, parkirajo ob pekarni, bankomatu, pri Mestni hiši. Razlog pa kot zmeraj enak: pokvarjeni potopni valji v Miklošičevi ulici.

Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so bile uspešne na razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za izdelavo občinskih celostnih prometnih strategij.

V minulem tednu je bila v Podravju kar dvakrat huda ura. V ponedeljek se je neurje z močnim nalivom zneslo nad zahodnimi Halozami, v petek popoldan je na Dravskem polju padala toča velikosti oreha, ponekod še večja. V Halozah je nevihtna celica s točo prizadela Gorco, del Jablovca ter segla do centra Podlehnika.

Kljub temu da tako zakonodaja kot občinski odloki določajo jasna pravila o zagotavljanju preglednosti v križanju cest, neustrezno obrezane žive meje in previsoke ograje marsikje slabšajo prometno varnost.

Uslužbenci Inšpektorata za infrastrukturo, Policije in Finančne uprave so po dvodnevnem nadzoru nad mednarodnimi prevozi potnikov pregledali skupno 293 avtobusov in ugotovili številne nepravilnosti.

Ptujsko jezero je trenutno samo pogojno plovno. V vodi je namreč še vedno veliko plavja, ki pomeni potencialno nevarnost. Opozorilo je izdalo Brodarsko društvo Ranca Ptuj. Plovbo bi lahko tudi prepovedali, vendar so ocenili, da trenutne razmere še niso tako alarmantne. Ker pa je plovna sezona v polnem razmahu, pozivajo vse voditelje čolnov k previdnosti.