Kar nekaj cest in ulic je na Ptuju, za katere je bila v zadnjem času predlagana postavitev t. i. ležečih policajev. Med zadnjimi so jih postavili v naselju Bratje Reš, v Pivkovi ulici, a so jih po zelo kratkem času zamenjali. Nove ovire, postavljene prejšnji teden, so po mnenju mnogih voznikov in stanovalcev preveč agresivne in previsoke, posledično se je precej prometa preusmerilo v vzporedne ulice. „Zamenjava je bila popolnoma nepotrebna in nesmiselna! Omejitev na tem odseku je 30 km/h, že doslej si moral voziti bistveno počasneje, zdaj se moraš ustaviti. Dosegli so le to, da se zdaj večina vozi po sredinskih ulicah, kjer pa je še bistveno več otrok,“ pravi ena izmed stanovalk.

Problem parkiranja v ptujskem mestnem jedru, pa tudi izven njega, se z leti ne rešuje, pač pa le še poglablja. V centru mesta je bistveno premalo parkirnih mest. Pogosto je treba narediti kar nekaj krogov, da „ujameš“ kakšnega, obstoječa parkirišča pa marsikje niso primerna, bodisi so preozka bodisi je treba parkirati v lužah. Preverili smo kratkoročne načrte na tem področju.  

Pred dvema letoma so začele veljati spremembe zakona o voznikih, ki so poenostavile postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo z motorjem do 125 kubičnih centimetrov oz. kategorijo A1.

Javna agencija za varnost prometa (AVP) je slovenskim občinam namenila 15 prikazovalnikov hitrosti.

Nedelujoči semaforji na križišču Volkmerjeve in Potrčeve ceste so kar nekaj dni povzročali veliko nevšečnosti, pa tudi nekaj manjših prometnih nesreč.

15 let od pobude do začetka gradnje.

Dosegli vizijo nič – brez žrtev prometnih nesreč.

Svetniki so potrdili investicijsko dokumentacijo za kolesarski stezi Osluševci–Formin in Podgorci–Cvetkovci, za kateri bodo sofinanciranje iskali na razpisu iz ukrepov trajnostne mobilnosti.

Medtem ko na Ptuju v letošnjem (in verjetno še kakšne naslednjem letu) ne bo niti evra za rekonstrukcije cest, je ormoški župan Danijel Vrbnjak z Markom Novakom, direktorjem podjetja Nograd iz Dobrovnika, podpisal pogodbo o modernizaciji in sanaciji cest v letošnjem letu.

Po tem, ko so občine v spodnjepodravski regiji zgradile nove kilometre kolesarskih stez, ste nas bralci opozorili, da te niso osvetljene. Posebej je izstopalo opozorilo v zvezi z odsekom kolesarske steze v Novi vasi pri Ptuju, ki je bil doslej osvetljen, po novem je v temi.

Domačini že leta dolgo opozarjajo na katastrofalno stanje glavne prometnice skozi naselje Brunšvik. Težko pričakovana obnova pa se še vedno ni začela.

V letu 2023 je ZŠAM Ptuj uspešno izpeljalo vse načrtovane dejavnosti na področju preventive in varnosti v cestnem prometu. Tudi po njihovi zaslugi je MO Ptuj najbolj varna mestna občina v Sloveniji. Skupaj so opravili 723 prostovoljnih ur in prevozili 5.094 km. V to pa niso vštete ure in kilometri, ki jih opravijo v okviru prevozov starejših občanov s Šoferkom.

V Podlehniku se vodstvo občine bori z državo za izgradnjo krožišča v križišču pri podvozu in pločnika skozi Kozmince. Projekta, skupaj ocenjena na 4,2 milijona evrov, je občini uspelo spraviti v državni proračun za leto 2024, a po decembrski spremembi državnega proračuna je izvedba projektov zamaknjena po letu 2027.

Kot kaže, bodo novozgrajene kolesarske steze to pomlad lahko zaživele. Občine se nadejajo pridobitve začasnega dovoljenja za uporabo, kar naj bi bilo kmalu. »Morda že v 14 dneh,« je za odsek proti občini Juršinci dejal tamkajšnji župan Robert Horvat.

Semaforji, postavljeni na križišču Volkmerjeve in Potrčeve ceste na Ptuju, bodo naslednje leto stari 40 let. Očitno so svoje oddelali. Od prejšnjega ponedeljka namreč ne delujejo več pravilno. Zaradi nevarnosti so jih raje do popravila izklopili, saj so zeleno luč sočasno imeli vozniki in pešci.

Starost voznega parka v Evropi počasi narašča, seveda tudi v Sloveniji, kjer je bila pred dobrim letom povprečna starost avtomobila že skoraj 11 let in se še zvišuje. Starost voznega parka osebnih avtomobilov se je dejansko zvišala v vseh statističnih regijah Slovenije in je povsod tudi presegla deset let.

Cestno podjetje Ptuj in soboški gradbinec Pomgrad sta bila s skupno ponudbo uspešna na razpisu Darsa za obnove avtocestnega odseka med Framom in Slovensko Bistrico. Obnova nekaj manj kot štirikilometrskega odseka bo predvidoma zahtevala 21,8 milijona evrov (z DDV).

Lani je na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev cestnega prometa, tri manj kot v letu prej. Največ, 17 žrtev, so zabeležili v osrednjeslovenski regiji, na drugem mestu pa je Podravje s 15 smrtnimi žrtvami na cestah. Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na cestah v naseljih, sledijo regionalne ceste.

Lanska neurja niso prizanesla andraški občini, največ škode na infrastrukturi pa so utrpeli Drbetinci.

Najbrž ga ni voznika, ki mu na cesti še ne bi bilo treba kdaj zapeljali na stran, da se je umaknil širokemu tovoru, na katerem je pisalo Convoi Exceptionel in ki ga običajno spremljajo vozila z utripajočo rumeno lučjo. Pa ste se kdaj vprašali, kako poteka organizacija takega prevoza?