Projekt obnove Ormoške ceste na Ptuju in glavne ceste skozi Spuhljo se sicer premika, a zanj bo treba v državnem proračunu zagotoviti še denar – predvidoma devet milijonov evrov.
Občina Videm je prepredena s približno 300 kilometri kategoriziranih cest; če želijo na 30 let modernizirati ceste, je matematika enostavna.
Sanacija ceste na Gomili je v teku. Rok za zaključek je 15. maj, izbrani izvajalec pa naj bi dela opravil še prej.
Krajani Budine in Spuhlje so spomladi 2018 oblikovali civilno iniciativno, ki si prizadeva za izgradnjo ptujske obvoznice in ureditev vzdržnega stanja prometa na Ormoški cesti. V civilni iniciativi so nad aktualnim stanjem izrazito nezadovoljni, saj se na Ptuju dejansko ni rešilo nič in se še naprej dušijo v prometu.
Po ponavljajočih se okvarah semaforjev na Potrčevi cesti so se lani v Mestni občini in Javnih službah Ptuj odločili za nabavo novih. Kupili so jih pri podjetju Traf signal iz Zagreba, ki je skupaj s sodelavci Javnih služb poskrbelo tudi za njihovo montažo.
V Brunšvik so že prispeli prvi gradbeni stroji, s čimer se je začela dolgo pričakovana rekonstrukcija regionalne ceste. Projekt bo trajal približno eno leto.
Predvidoma maja letos bodo na Spodnji Hajdini pred gasilskim domom gradili novo krožišče.
Če bodo mestni svetniki v ponedeljek potrdili odlok, se bo način izdajanja glob za neplačevanje parkirnine v modri coni nekoliko spremenil. Namesto globe 40 evrov (ali 20, če plačate v osmih dneh) bo po novem treba plačati le „opozorilnih“ osem evrov, kolikor znaša celodnevna parkirnina na območju modre cone.
Potovanja po evropskih cestah niso le priložnost za odkrivanje novih krajev, temveč tudi finančni izziv za voznike.
Mnogi vozniki se še spomnijo dolgih kolon in upočasnjenega prometa pred delno zaporo avtoceste proti Mariboru in Slovenski Bistrici v lanskem letu, ko so na tem odseku potekala obnovitvena dela.
S toplim pomladnim vremenom bo v prometu iz dneva v dan več kolesarjev. V Spodnjem Podravju imajo kolesarji na voljo 40 kilometrov na novo urejenih kolesarskih poti, ki so jih občine zgradile s pomočjo evropskih sredstev.
Mestni svetnik Milan Klemenc je na vodstvo Mestne občine (MO) Ptuj in koncesionarja, ki upravlja občinska parkirišča, Javne službe Ptuj, posredoval pobudo o ureditvi tako imenovanih pametnih parkirišč.
Ko je Družba za upravljanje javnega potniškega prometa lani reorganizirala avtobusne linije na državnih cestah, je spremembe na linijah mestnega prometa uvedla tudi Mestna občina (MO) Ptuj.
Po dolgih letih čakanja ter številnih opozorilih in zahtevah domačinov se bo najverjetneje še ta mesec začela rekonstrukcija ceste skozi naselje Brunšvik. Direkcija RS za infrastrukturo je za izvajalca del izbrala Cestno podjetje Ptuj. Ker gre za regionalno cesto, sta njeno vzdrževanje in morebitna sanacija v domeni države.
»Če se ne bi zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom v Podvincih, bi lansko leto lahko ocenili kot ugodno. Žal pa je ugasnilo eno človeško življenje, tako da ne moremo biti zadovoljni. Voznik, ki je umrl, hitrosti vožnje ni prilagodil stanju cestišča. Sama lanskoletna statistika ni toliko problematična, a šteje prav vsako življenje,« je varnostne trende v letu 2024 komentiral Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
Nesreča se je zgodila v petek zvečer na prehodu za pešce na Ljutomerski cesti.
Završki občinski svetniki so na zadnji seji potrdili izvedbeni program zimske službe za sezono 2024/2025. Čeprav je v zadnjih letih snega manj in s tem tudi manj dela s pluženjem, delavci zimske službe v tem obdobju opravljajo druga nujna dela, med katerimi je ključna skrb za preprečevanje poledice. V proračunu za leto 2025 je za zimsko vzdrževanje občinskih cest planiranih 80.000 evrov.
Obvoznica Pragersko, ki je izjemno frekventna in pomembna povezava, gotovo sodi med najslabše ceste v državi. Ogromno kolesnic, lukenj in drugih poškodb cestišča, ki so tudi posledica izjemno gostega prometa, državi ne morejo biti v ponos. Trenutno stanje je katastrofalno, a pristojni obljubljajo izboljšanje.
Prometni policisti so nedavno v Mariboru kontrolirali mladoletnega voznika mopeda in posumili, da je vozilo predelano. Konstrukcijsko določena hitrost ne bi smela presegati 25 km/h, ugotovljeno pa je bilo, da dosega trikrat večjo hitrost, kar 82 km/h.
Z gradnjo in posodobitvijo železniških prog zamujamo vsaj 30 let. Šele leta 2050 bi lahko prišli do standarda, ki je primeren današnjim potrebam in tempu življenja: da bi nas vlak iz Ljubljane v Maribor pripeljal v manj kot eni uri.
