Bomo kaos v prometu reševali na plečih najrevnejših?
Če smo bili v preteklosti vajeni, da so se dolge kolone vozil valile po naših cestah zgolj ob koncih tedna in da so zastoji nastajali zgolj zaradi slabo načrtovanih del na cesti, smo se v zadnjih letih navadili, da je med letom na cestah hudo, poleti katastrofalno, nato gre jeseni še malce na slabše. In tako se v spirali, kot kaže, počasi bližamo dnevu, ko bo vse skupaj obstalo ter se bodo ceste spremenile v parkirišča.
Hitrih rešitev za te razmere ni. Da bi jih lahko pripravili, je treba najprej poznati vzroke. Statistika kaže, da Slovenci nismo nič kaj trajnostno naravnani. Po podatkih Eurostata smo po številu avtomobilov na prebivalca na desetem mestu med državami EU, ob tem pa je treba poudariti, da smo za seboj pustili večino držav, ki nas prekašajo po ustvarjenem BDP. Tako nam lahko število jeklenih konjičkov zavidajo v Avstriji, Franciji, Španiji, Belgiji, Nizozemski, Danski ... Res je sicer, da so naši konkretno starejši in bolj utrujeni, a imamo jih več kot naši bolje razviti kolegi.
Ob tem se Slovenci nikakor ne znamo oz. ne zmoremo v večji meri navezati na javni promet; 90 odstotkov vseh poti opravimo z avtomobili in le 10 odstotkov z avtobusi in vlaki. Najbolj so na avtomobile navezani v Litvi in na Portugalskem, najbolj pa javnemu potniškemu prometu zaupajo na Madžarskem. Projekcije in cilji, ki so zastavljeni na podlagi nekaterih že sprejetih ukrepov za povečanje trajnostne mobilnosti, napovedujejo, da bo delež potniških kilometrov z osebnim avtomobilom leta 2030 še vedno 88 odstotkov, leta 2050 pa naj bi se zmanjšal na 74 odstotkov.
Javni potniški promet kot »siromakova« palica
Slovencem torej ne bi škodilo, če bi imeli kakšnega jeklenega konjička manj in če bi kakšno pot več naredili z javnim potniškim prevozom. A mirno lahko zapišemo, da je javni potniški promet v naši državi milje daleč od zglednega oz. uporabnega. Raziskava, opravljena v sklopu preučevanja prometne revščine v Sloveniji, je pokazala, da večina Slovencev javnega potniškega prometa za pot na delo ne uporablja, ker jim v času odhoda oziroma vrnitve z dela ni na voljo. Drugi najpogostejši razlog je, da se za pot porabi preveč časa, in tretji, da javni prevoz ni dovolj pogost. Dejstvo je, da vse navedeno drži. Še posebej izven večjih mestnih centrov.
Statistični podatki, ki so jih še zbrali v okviru te raziskave, razkrivajo tudi, da imamo v Sloveniji znaten delež prevozno revnih prebivalcev, to so tisti, ki si prevoza bodisi ne morejo privoščiti bodisi jim ni na voljo. Med vikendi, ko je število avtobusnih in železniških povezav manjše, se delež prevozno revnih prebivalcev v nekaterih regijah, tudi na območju občin Spodnjega Podravja, povzpne celo na 15 odstotkov ali več. Na to so že večkrat opozorili tudi v Srebrni niti – združenju za dostojno starost.
400.000 ljudi brez ustreznega javnega prevoza
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
