Gasilci v nekaterih občinah vozijo učence na različna tekmovanja in druge prireditve. V zadnjem času, ko so cene šolskih prevozov izredno poskočile, jih osnovne šole vse pogosteje prosijo za pomoč. Tovrstna praksa pa gre očitno nekaterim prevoznikom v nos. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, naj bi se eden izmed njih celo pritožil na Inšpektorat RS za delo, češ da mu gasilci »odžirajo« kruh.

Konec tega tedna bodo predvidoma zaključena vsa gradbena dela na cesti Volkmerjeva–Mestni Vrh, kjer urejajo križišče.

V občini Cirkulane se je po več mesecih končala celovita prenova cestnega odseka do Paradiža in Medribnika. Pred dnevi so vsi trije vaški odbori ob podpori občinske uprave organizirali svečano odprtje z blagoslovom.

Če smo bili v preteklosti vajeni, da so se dolge kolone vozil valile po naših cestah zgolj ob koncih tedna in da so zastoji nastajali zgolj zaradi slabo načrtovanih del na cesti, smo se v zadnjih letih navadili, da je med letom na cestah hudo, poleti katastrofalno, nato gre jeseni še malce na slabše. In tako se v spirali, kot kaže, počasi bližamo dnevu, ko bo vse skupaj obstalo ter se bodo ceste spremenile v parkirišča.

Slovenske avtoceste so stare, od skupno okoli 625 kilometrov, kolikor jih trenutno premoremo, jih je več kot polovica starih več kot 20 let. Zato jih je treba vzdrževati, tukaj pa se velikokrat zaplete. Gradbeniki za izgradnjo nekaj kilometrov avtoceste namreč potrebujejo več mesecev, pa še to po navadi ni dovolj in jim odgovorni rok še malce »podaljšajo«. Medtem se na cestah gosti promet, jezni in nemočni kupci vinjet pa čakajo v kolonah.

Naselje Žabjak je med tistimi deli občine, ki so jih v zadnjih letih najbolj intenzivno dograjevali in poseljevali. Urejanje komunalne infrastrukture pa temu ne sledi, saj ni ne pločnikov ne ustreznih križišč, ne prehodov za pešce.

Kot kaže, se bo zgodil trenutek, na katerega v Spodnjem Podravju čakamo dve desetletji. Če na DARSovo izbiro gradbinca ne bo pritožbe, bi že kmalu v občinah Markovci, Gorišnica in Ormož na trasi nove glavne ceste lahko zahrumeli gradbeni stroji.

Občino Cirkulane je v preteklih dneh ponovno zajelo neurje z močnim deževjem. Poškodovane so številne ceste, predvsem makadamske, sprožilo se je tudi nekaj plazov.

Kolone vozil morja ter sonca željnih Evropejcev pred mejnim prehodom Gruškovje so naznanile začetek poletnih počitnic. Prvi zastoji, ki so nastali že 22. junija, so pot na jug podaljšali tudi do 45 minut, a kot pojasnjujejo na PU Maribor, razlog ni bil v slovenski mejni kontroli.

Letos je bilo po Evropi že precej tornadov, v naši okolici največ v sosednji Italiji, nedavno pa še v Avstriji in na Madžarskem. Segrevanje ozračja in oceanov vpliva tudi na razvoj tornadov. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani pomirja, da so v Evropi tornadi največ druge stopnje, torej precej manj rušilni kot v ZDA. Ampak so – in še jih lahko pričakujemo.

Dravska kolesarska pot med Mariborom in Središčem ob Dravi je večinoma makadamska. Direkcija RS za cestno infrastrukturo je v zadnjih letih pripravljala projektno dokumentacijo, zato je v tej finančni perspektivi nekoliko več možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev EU.

Ker leži Lenart na križišču poti med Mariborom in Gornjo Radgono ter Ptujem in Avstrijo, je prometno zelo obremenjen, rešitev pa je obvoznica okrog mesta.

»Na Agenciji RS za varnost prometa opozarjamo o nevarnostih vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi. Vendar je kar 61 % anketirancev na vprašanje, ali so v zadnjem letu po zaužitju droge tudi vozili, odgovorilo pritrdilno. Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da jih je skoraj polovica oziroma 48 % zraven pila alkohol. Naravnost alarmantno pa je, da je 40 % respondentov oziroma voznikov pod vplivom drog vozilo vsaj enega sopotnika in v 91 % primerov so sopotniki vedeli, da voznik vozi pod vplivom drog. Grozljivo je, da sodeč po anketi praktično nihče ni bil zaskrbljen zaradi tega dejstva,« je povedala Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa.

Razvojno raziskovalni center (RRC) Ormož sodeluje v mednarodnem projektu Econnecting, katerega glavni cilj so trajnostne rešitve mobilnosti med mestom in podeželjem, ki zajemajo tudi vzpostavitev hitrih in učinkovitih povezav v zgolj 30 minutah.

Ponavljajoča se neurja so terjala precejšen davek na andraški infrastrukturi, zlasti v Drbetincih.

Varnostne razmere ob regionalni cesti v Moškanjcih in Gorišnici so alarmantne. Tam so številni pešci in kolesarji, predvsem otroci, vsak dan življenjsko ogroženi. Ker je pločnik samo na desni strani cestišča, v smeri proti Ormožu, so občani z vse bolj poseljene leve strani ceste primorani hoditi po bankinah, se izogibati vozilom in upati, da bodo varno prispeli do svojega cilja. Nekateri raje nepravilno prečkajo cesto, saj prehoda ni, samo da se prebijejo do pločnika, ki je zgolj na eni strani. Posebej nevarno je tovrstno početje za otroke, ki hodijo v šolo.

Lokalno, v ozkih pasovih, se je led z neba letos usipal že vsaj dvakrat in pogled na gola ter polomljena stebla rastlin nikogar ni pustil ravnodušnega. Čeprav nekateri še vedno trdijo, da ni dokazanega učinka o delovanju letalske protitočne obrambe, so si mnogi oddahnili ob informaciji, da sta kmetijsko ministrstvo in Letalski center Maribor vendarle sklenila pogodbo za obrambo Podravja, dela Prekmurja in še nekaterih drugih občin pred zrni toče, ki se pojavljajo v velikosti od graha do oreha in še kaj več.

Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) je v občini Kidričevo izvedla večmilijonska vlaganja v prometno infrastrukturo. Zgradili so obvoznico, obnovili glavno cesto med Apačami in Lovrencem ter daljši odsek glavne ceste proti Slovenski Bistrici.

Za prometne znake z omejitvami hitrosti se ponekod zdi, da so namenjeni samim sebi oz. da so priročno postajališče za ptice. Brez vloge se je do nedavnega zdel tudi prometni znak z omejitvijo 70 km/h v križišču glavne ceste Slovenska Bistrica–Hajdina za kraja Cirkovce in Starošince. Odkar je ob znaku postavljeno ohišje stacionarnega radarja, je vertikalna okroglina dobila svoj pomen. Kazni (ali vsaj strah pred njimi) so očitno res najbolj boleč ukrep, a tudi najučinkovitejša šola za prehitre voznike.