Po lanskih in letošnjih neurjih s poplavami in plazovi, med katerimi je tudi tisti, ki grozi, da bo središče občine zgrmelo proti Trojiškemu jezeru, imajo v Sveti Trojici nove in nove težave.

Snovalci umirjanja prometa so prepričani, da so hitrosti vožnje na slovenskih avtocestah previsoke, zato so na štirih odsekih predvideli sekcijsko merjenje hitrosti. Nobeno presenečenje pa ne more biti, da so vsi odseki blizu prometno vroče točke Ljubljane, čeprav se ravno tukaj na naših cestah največkrat stoji v kolonah.

Vaščani Novincev so se minulo soboto razveselili obnovljenega cestnega odseka.

Brez državne pomoči bi javni promet izdihnil Javni potniški promet v Sloveniji, z izjemo prestolnice, v glavnem funkcionira kot sladkorni bolnik na inzulinu. Pri življenju ga ohranjajo milijonske državne injekcije.

»Nihče in nič nam na prometni površini ne more zagotoviti 100-odstotne varnosti,« pravi Franc Kozel, neutrudni borec za varne prometne površine in čim manjše število žrtev na cestah. Posebej prizadeven je v skrbi za najranljivejše udeležence, otroke in starejše.

Sedem občin Spodnjega Podravja je zgradilo kolesarske steze, ki so jih povezali v regijsko mrežo. Kolesarke sicer še nimajo dokončnega (pravnomočnega) dovoljenja za uporabo, a jih ljubitelji kolesarjenja uporabljajo že od konca zime. Pred časom je bila javno izražena kritika na račun njihovega (ne)vzdrževanja. Pasove ob stezah je zaraščala visoka trava, po asfaltnih površinah je bilo veliko kamenja.

Vozniki, ki se dnevno vozijo proti Cirkulanam ali Zavrču, ne bodo več čakali pri rdeči luči na semaforju. Težko pričakovana sanacija borlskega mostu čez reko Dravo je namreč skoraj v celoti končana. Investitor je Direkcija RS za infrastrukturo, okvirna vrednost naložbe je 2,8 milijona evrov.

Kmalu bosta minili dve leti, odkar je Direkcija za infrastrukturo objavila razpis za sanacijo plazu in ureditev krožišča v naselju Sveta Trojica – sever, s skoraj tremi milijoni evrov največjo investicijo v zgodovini samostojne občine.

Voznik tovornjaka je v ponedeljek zjutraj poškodoval zapornice na cestno-železniškem prehodu v okolici Poljčan.

Če bo šlo vse po načrtu, bo čez tri leta med Ormožem in Markovci zaživela nova cestna povezava. Odločitev o izbiri izvajalca gradnje je minuli teden postala pravnomočna. Cesto bo gradil konzorcij podjetij Pomgrad, Cestno podjetje Ptuj in VOC Celje. Za CPP je to največji gradbeni projekt v zgodovini družbe.

Posadka Letalskega centra (LC) Maribor je območje severovzhodne Slovenije pred točo branila v petek in soboto. V petek so bili 100-odstotno uspešni, ledena zrna jim je uspelo razbiti, dan kasneje pa se je zgodila „atomska bomba“. Tako je situacijo v ozračju ilustriral vodja protitočne obrambe pri LC Maribor Darko Kralj.

Kot v preteklosti že večkrat so zapornice na železniškem prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji nedavno ponovno zatajile. Ljudi je progo strah prečkati, saj nikdar ne vedo, kako bodo delovale.

Gasilci v nekaterih občinah vozijo učence na različna tekmovanja in druge prireditve. V zadnjem času, ko so cene šolskih prevozov izredno poskočile, jih osnovne šole vse pogosteje prosijo za pomoč. Tovrstna praksa pa gre očitno nekaterim prevoznikom v nos. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, naj bi se eden izmed njih celo pritožil na Inšpektorat RS za delo, češ da mu gasilci »odžirajo« kruh.

Konec tega tedna bodo predvidoma zaključena vsa gradbena dela na cesti Volkmerjeva–Mestni Vrh, kjer urejajo križišče.

V občini Cirkulane se je po več mesecih končala celovita prenova cestnega odseka do Paradiža in Medribnika. Pred dnevi so vsi trije vaški odbori ob podpori občinske uprave organizirali svečano odprtje z blagoslovom.

Če smo bili v preteklosti vajeni, da so se dolge kolone vozil valile po naših cestah zgolj ob koncih tedna in da so zastoji nastajali zgolj zaradi slabo načrtovanih del na cesti, smo se v zadnjih letih navadili, da je med letom na cestah hudo, poleti katastrofalno, nato gre jeseni še malce na slabše. In tako se v spirali, kot kaže, počasi bližamo dnevu, ko bo vse skupaj obstalo ter se bodo ceste spremenile v parkirišča.

Slovenske avtoceste so stare, od skupno okoli 625 kilometrov, kolikor jih trenutno premoremo, jih je več kot polovica starih več kot 20 let. Zato jih je treba vzdrževati, tukaj pa se velikokrat zaplete. Gradbeniki za izgradnjo nekaj kilometrov avtoceste namreč potrebujejo več mesecev, pa še to po navadi ni dovolj in jim odgovorni rok še malce »podaljšajo«. Medtem se na cestah gosti promet, jezni in nemočni kupci vinjet pa čakajo v kolonah.

Naselje Žabjak je med tistimi deli občine, ki so jih v zadnjih letih najbolj intenzivno dograjevali in poseljevali. Urejanje komunalne infrastrukture pa temu ne sledi, saj ni ne pločnikov ne ustreznih križišč, ne prehodov za pešce.

Kot kaže, se bo zgodil trenutek, na katerega v Spodnjem Podravju čakamo dve desetletji. Če na DARSovo izbiro gradbinca ne bo pritožbe, bi že kmalu v občinah Markovci, Gorišnica in Ormož na trasi nove glavne ceste lahko zahrumeli gradbeni stroji.