Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v zadnjih petih letih na Ptujskem jezeru sanirale dobrega pol kilometra brežin. Poškodovano asfaltno prevleko nadomeščajo z betonsko oblogo.
Le 4,6 % gospodarjev kmetij v Sloveniji je mlajših od 35 let, opozarjajo v Zvezi slovenske podeželske mladine. Posledično se sprašujejo, kdo bo v prihodnosti še prevzemal kmetije, saj na vsakega mladega prevzemnika trenutno prihaja kar 12 kmetov, starejših od 55 let. Generacijska pomladitev slovenskih kmetij mora biti ena glavnih politik kmetijskega ministrstva, a žal so prvi rezultati razpisov za mlade prevzemnike izrazito klavrni.
Plačilo in pogoji dela za zaposlitev v domovih upokojencev očitno niso stimulativni v zadostni meri, zato imajo velike kadrovske težave. Te se odražajo tako na organizaciji dela kot kakovosti storitev za stanovalce. V domovih se trudijo na vse možne načine, a če država ne bo sprejela nujno potrebnih ukrepov, aktiv vodij služb zdravstvene nege in oskrbe pri Skupnosti socialnih zavodov napoveduje proteste zaposlenih.
Čeprav s predlogom proračuna za naslednje leto na ptujski občini niso zadovoljni ne svetniki ne županja Nuška Gajšek, je bil na mestnem svetu potrjen kot primeren za 30-dnevno obravnavo. Večkrat so poudarili, da so zgrešene investicije v preteklosti in prenizka povprečnina terjali svoj davek. Eden izmed svetnikov je celo dejal, da če bo šlo tako naprej, sploh več ne vidi smisla v tem, da mestni sveti obstajajo, saj na občinah izvajajo le še obvezne naloge. Denarja pa ni niti za vzdrževanje, kaj šele naložbe.
Regionalna cesta iz Zavrča do Ptuja skozi Markovce je že zdaj zelo frekventna, zlasti ob prometnih konicah, saj predstavlja edino cestno povezavo dela haloških in hrvaških občin do avtoceste. Ob izgradnji težko pričakovane ceste Ptuj–Ormož, ki se bo na to regionalko priključila prav v Markovcih, nekoliko pred prvim krožiščem (gledano iz smeri Zavrča), pa se lahko zgodi pravi prometni kolaps.
Svet Evrope v najnovejšem poročilu o oceni pravosodnih sistemov v evropskih državah ugotavlja, da Slovenija za pravosodni sistem, tako kot že v preteklih letih, namenja več sredstev od evropskega povprečja. Glede na podatke v poročilu, ki vključuje analizo 44 držav, ima Slovenija tudi skoraj dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev kot ostale države.
Občina Hoče namerava posekati več kot 150 let star lipov drevored. Tema že lep čas odpira debate na socialnih omrežjih in polni medijski prostor. V luči podnebnih sprememb, ki prinašajo vse bolj vroča in suha poletja, je vprašanje, kako bomo v prihodnje vzgajali drevesa, sploh z novimi zasaditvami, saj bo njihova rast odvisna od skrbne nege.
Fizične hitrostne ovire veljajo za precej učinkovit način umirjanja prometa. Marsikje so tudi na tem področju šli v korak s časom in namestili tako imenovane pametne hitrostne ovire, ki so bodisi povezane z radarjem bodisi spreminjajo trdoto glede na hitrost vožnje.
Župan Alojz Benko je prepričan, da bi v občini danes živelo precej manj ljudi, če pred 26 leti ne bi postala samostojna občina.
V središču občine Zavrč je bilo minuli petek vse polno gasilskih vozil in operativnih gasilcev, pred občinsko stavbo pa so postavili celo veliko gasilsko lestev. Na srečo tokrat ni šlo za pravo intervencijo, ampak vajo, na kateri so vsi sodelujoči pokazali izjemno gasilsko znanje in veščine.
V Juršincih so izvedli dobrodelno prireditev z naslovom Tukaj sem zate. Udeleženci so se odpravili na pohod in s tem izkazali voljo, da naredijo nekaj pozitivnega za skupno dobro. V lepem sončnem dopoldnevu so pešačili po novozgrajeni kolesarski stezi.
Popoldan, okoli 15.20, se je na regionalni cesti med Lenartom in Benediktom zgodila huda prometna nesreča.
Občina Hajdina se je v okviru 18-članskega konzorcija prijavila na drugi poziv Ministrstva za okolje in prostor (MOPE) za sofinanciranje gradnje sončnih elektrarn. Panele nameravajo namestiti na šolo in vrtec ter dom krajanov v Dražencih.
Križev pot, ki vodi do cerkve svete Ane, je v teh dneh dobil novo, sodobnejšo podobo. Stare dotrajane križe so namreč zamenjali z novimi skulpturami, pri čemer so pomagali krajani in domači podjetniki.
Pred dnevi sta MO Ptuj in ptujski kmetijski zavod priredila Dan ptujskih kmetij – strokovno srečanje, ki je nadomestilo izbor kmetije leta v MO Ptuj. Rdeča nič srečanja je bilo kmetijstvo v novih vremenskih razmerah. Vedno aktualna tema, na katero pa zaradi nepredvidljivosti narave ni enoznačnih odgovorov. Toča, neurja z vetrom, suša, poplave, pozeba so vremenske neprilike oz. vremenski ekstremi, ki pretijo poljedelcem, živinorejcem, sadjarjem, vinogradnikom in so v 20 letih povzročili za skoraj milijardo evrov škode.
Država je brezplačne javne prevoze, ki jih lahko koristijo upokojenci, starejši od 65 let, vojni veterani in invalidi, uvedla pred štirimi leti. Najprej so brezplačne vožnje veljale za medkrajevne avtobusne vožnje in vožnje z vlaki, nato so jih razširili še na mestni promet v devetih slovenskih mestih.
Zasebni vrtec Vilinski gaj je z letošnjim šolskim letom zaprl enoto Mezinčica v Volkmerjevi ulici. V mestni občini Ptuj je namreč vse manj otrok, kar posledično pomeni zapiranje igralnic tako v javnih kot zasebnih vrtcih. Rodnost sicer drastično upada v celotni Sloveniji, saj je bilo leta 2012 rojenih 21.938 otrok, lani 16.989, do julija letos pa samo 9.500.
Anja Hameršak, glasbenica, avtorica besedil, amaterska gledališka igralka, prihaja iz Zavrča. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v enoti za intenzivno medicino operativnih strok v UKC Maribor, kjer skrbijo za kritično bolne paciente. Delo je vse prej kot lahko in zahteva celega človeka. Že od nekdaj pa je zelo dejavna na kulturnem področju. Letos je tudi ustanovila kvintet Anja Hameršak s prijatelji, s katerim se je uspešno predstavila na 55. Festivalu NZG Ptuj 2024. Njeno besedilo Očetu je strokovna komisija za besedila prepoznala kot drugo najboljše besedilo letošnjega festivala.
Četudi so železniški prehodi zavarovani z zapornicami, ni nujno, da te ves čas brezhibno in zanesljivo delujejo. Vsekakor je treba biti med vožnjo pozoren, saj se zapornice občasno zaradi različnih razlogov (okvar) ne dvigujejo in spuščajo, kot bi se morale.
»Ne storite drugemu nekaj, česar ne želite, da bi drugi storili vam,« je dejala Ana Kamenik, avtorica knjige Ravnateljeva hči. Ana je po desetih letih od smrti očeta, ki se je zlomil pod pritiskom spletnega nasilja in medijske ter družbene izpostavljenosti in obsojanja, napisala knjigo, s katero želi »rešiti kakšno življenje«.
