Miša Pušenjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pri česnu je zelo pomembno kolobarjenje; na istem mestu ga lahko sadimo vsakih pet let.

Kolobar je temelj zdrave pridelave vseh rastlin, tudi vrtnin, le da so nekatere skupine nekoliko manj občutljive, druge pa veliko bolj. Lukovke so zelo občutljive in tu bližnjic ne bi smelo biti.

Česen ne prenaša gnojenja z gnojem, gnojevko ali gnojnico

Drugo pomembno dejstvo je, da česna ne smemo gnojiti z zgoraj naštetimi naravnimi gnojili. Najmanj, kar se lahko zgodi, je slabša obstojnost v skladišču. Lahko pa gnojimo s kompostom; damo ga 5–8 l/m². Mora pa biti povsem preperel, spremenjen v humus. Vsak ne povsem razpadli del v zemlji lahko povzroča gnitje korenin, teh pa česen nima veliko, poleg tega niso globoke. Gnojimo lahko tudi s kupljenimi organskimi gnojili, na primer z briketi, vendar bi jaz dala samo polovični odmerek.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Rabarbara, pozabljena vrtnina naših babic

Lukovke so zelo zahtevne glede količine kalija. V zadnjih letih opažam, da kalija v vrtnih tleh pogosto primanjkuje. Zato svetujem, da v zemljo dodamo še 20–30 dag/10 m² kalijevega sulfata. Kalij mora obvezno biti v sulfatni obliki, saj so lukovke občutljive na kloridno obliko kalija (kalijev klorid). Poleg tega je žveplo iz sulfata prav tako nujno gnojilo za lukovke. Žveplene spojine namreč dajejo česnu tisto značilno aromo in okus. Upam, da je zdaj že vsem jasno, da je treba gnojila zadelati v zemljo.

MP

Sorte česna

Danes je na trgu veliko različnih sort česna. Pomembno je le, da ločimo zimske, prezimne sorte od jarih, spomladanskih sort. Seveda sta naša dobra stara ptujski jesenski in ptujski spomladanski med najbolj aromatičnimi. Da ne bo napačnega razumevanja imena: obe sorti prezimita in ju sadimo v jeseni, tudi spomladansko. Razlika je le v tem, da bo zimska sorta, če jo posadimo prepozno (od januarja naprej), naredila manj stročkov; ti bodo manjši, pridelek pa nižji.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Zadnji čas za setev špinače

Jare sorte lahko posadimo do marca, poznejše sajenje pa lahko prinese razočaranje. Česen namreč potrebuje določeno obdobje nizkih temperatur, da bo sploh delitiral, tj. se razdelil na stročke. Jare sorte ga potrebujejo sicer manj, pa vendarle. Razlika je tudi v pridelku. Jare sorte imajo nekoliko nižje pridelke, dajo pa skoraj vedno večje število manjših, a bolj aromatičnih stročkov. Se pa skladiščijo veliko dlje. Zimske sorte naredijo večje čebule in manj stročkov, ti pa so večji. Vendar je čas skladiščenja zimskih sort običajno do novega leta ali pa največ do konca februarja.

Imamo sorte, ki naredijo cvetno steblo, in take, ki ga ne. Slednje so novejšega izvora. Cvetna stebla nimajo posebne prednosti, le da jih lahko, ko so še mlada in nežna, pojemo. Porežemo jih, ko so visoka največ 20 cm, in to sredi dneva, ko je suho, da ne bomo prenašali bolezni. Stebla narežemo; najboljša so kar z jajci, lahko pa jih dodamo solatam in drugim jedem. Na steblih ne nastanejo semena, ampak nadzemni čebulčki.

· Zelenjavni

Od suše izčrpana zemlja to jesen potrebuje še več pomoči

Te je prav tako najbolje pojesti ali pa vložiti v olje. Pokuhamo jih minuto ali dve v mešanici kisa in olja, damo v kozarce z izbranimi začimbami in takoj prelijemo z oljem. Pri tem je treba biti previden: kozarcev ne privijemo dokončno takoj, ampak jih le delno zapremo in postavimo na pladenj. Popolnoma jih zapremo šele po kakšnem tednu dni.

Te čebulčke lahko sadimo hkrati z zimskim česnom. Vendar jih pojemo kot mladi česen, zato jih sadimo zelo na gosto. Ne bodo namreč delitirali; izjema je sorta ančka, ki deloma delitira, a so čebule majhne.

Stročkamo tik pred sajenjem

Še nekaj je pomembno. Želimo si, da bi česen pred zimo čim manj zrasel, naredil pa močan koreninski sistem. Zato ga ne sadimo, dokler se zemlja ne ohladi pod 10 °C. V nasprotnem primeru začne prehitro poganjati liste. Enako povzroči tudi prezgodnja razdelitev na stročke. To naredimo tik pred sajenjem ali največ dan prej.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Kdaj pobiramo čebulo?

Stročke pred sajenjem namočimo v pripravke, ki vsebujejo morske alge; sama bi alge raztopila v močnejšem kamiličnem čaju. Namakamo 10–15 minut. Potem stročke takoj posadimo.

MP

Sajenje česna

Česen smo nekoč sadili v sredini oktobra. A takrat je bila slana običajen pojav in zemlja se je že dovolj ohladila. Zdaj je najprimernejši čas konec oktobra ali celo prvi teden novembra. Sadimo ga lahko vse do konca decembra, če zemlja ne zamrzne. Je pa vseeno zaželeno, da ostane nezamrznjena vsaj še tri tedne. Zato se naučenih datumov ne držimo kakor pijanec plota, temveč redno spremljamo vremensko napoved.

Zakaj sadimo tako pozno? Razloga sta dva. Prvega sem že povedala: če je ob sajenju zemlja pretopla, se korenine slabše razvijajo, listi pa začnejo hitro rasti. Oboje je slabo za prezimovanje. Prezgodnje sajenje je slabo tudi zaradi napada česnove muhe. Ta se namreč pojavi zelo zgodaj, pogosto že v februarju. Če takrat česen še nima dveh listov, je majhna verjetnost, da bo v našem nasadu odložila jajčeca.

Zelenjavni

Miša Pušenjak: Zakaj je smiselno, da pridelamo nekaj domačega komposta

Velja pa, da večji stročki dajo višji pridelek. Nekoč so rekli, naj sadimo samo zunanje stročke. To je zato, ker so ti večji. Vendar manjših ne zavržemo, ampak jih posadimo na gosto in pojemo kot mladi česen že zgodaj spomladi.

Ko smo že pri gostoti sajenja: česen sadimo v vrste. Razdalja med njimi naj bo taka, da bomo spomladi lahko brez škode prerahljali in prezračili zemljo, torej najmanj 30 cm. V vrsti ga sadimo na razdalji 8, morda 10 cm. Globina sajenja je jeseni okoli 8 cm, spomladi pa nekoliko manj.

Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Težave na vrtu - spet prihajajo polži

Česna seveda pozimi ne pokrivamo s kopreno, saj nima težav s prezimovanjem. Če zagotovimo, da bo koreninski sistem pred zimo res dobro razvit, ni skrbi, da bo šlo kaj narobe.

Sajenje česna je zadnje dejanje na vrtu pred zimo. Zdaj samo še pobiramo pridelek in pustimo zemlji, da počiva. Najbolje pa počiva, če je prekrita. Če nismo sejali rastlin za zeleno gnojenje, jo prekrijmo s pokošeno travo, senom ali slamo.