MP

Zima še ni rekla prav zadnje besede, prav tako pa je zemlja preveč napita z vodo. Vsaka hoja po njej, pa naj bo zelenica ali vrt, poškoduje strukturo zemlje, s tem pa povzroči tudi poletne težave. Zato bodo današnji nasveti namenjeni samo delu v rastlinjaku.

Bob in grah: stročnici, ki ju že sejemo

Bob in grah sta stročnici, ki ju spomladi sejemo čim prej. Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. Čeprav je v zraku veliko dušika, ta rastlinam ni dostopen.

S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice stročnice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Stročnice imajo na vrtu še eno pomembno vlogo. Imajo globoke in močne korenine. S temi koreninami razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal, ki jo ponavadi porušimo z napačnim ravnanjem, tlačenjem, obdelavo in podobno.

Prav letos je zemlja močno napita z vodo in vsaka hoja po njej poškoduje prav strukturo zemlje. To pa pomeni, da se bo zemlja poleti veliko bolj zbijala. Korenine ne bodo imele dovolj zraka in rastline bodo v stresu. Ta pa vedno prinaša tudi bolezni. Prav stročnice pa pomagajo te težave reševati.

MP

Grah in bob sta rastlini kratkih noči in hladnih dni

Stročnice so lahko toploljubne ali pa dobro uspevajo v hladnem vremenu. Tudi take nekje vmes sejemo na naših vrtovih. Med izrazito hladnoljubne sodita prav grah in bob.

Obe stročnici kalita dobro tudi v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov veliko manj, pojavijo pa se uši na bobu in pepelasta plesen, pa tudi pršice na grahu. Zato sejte čim prej, in to predvsem visoke sorte graha (Senator in Telefon), ki imajo daljšo vegetacijo. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali še bolje, kamilični čaj. Zdaj se sejati na prosto še ne da oziroma nima smisla. Lahko pa vzgojite sadike ali pa izkoristite prostor v rastlinjaku in nekaj rastlin posejete tam.

Mnogi ne vedo, a obe stročnici lahko vzgajate s sadikami. V lončke premera 3 cm posejte po dve zrni graha ali boba. Vzkalijo naj na toplem, potem pa gredo lahko lončki ven, v zavetni prostor ob hiši ali pod balkon, seveda pa tudi v povsem neogrevan rastlinjak.

MP

Bob je pri ljubiteljih zelo cenjen

Nekoč sta bob in leča predstavljala zelo pomemben del v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo dobro in kvalitetno hrano pozimi. S prihodom fižola je bob žal prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive kakor tiste od fižola. Zato bi bilo res zaželeno, da se bob vrne v naše lonce in na naše krožnike. Bob sejemo zelo zgodaj, takoj ko sneg zapusti naše kraje. Brez težav bo prenesel tudi pozne zimske ali zgodnje spomladanske pozebe. V času vremenskih sprememb je možna celo jesenska setev.

Bob ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Zato lahko tisti, ki ogrevate svoja bivališča na trda goriva, potrosite nekaj pepela. Ne preveč, da ne boste naredili škode, a nekje do 0,5 kg/10m2 bo prišlo prav.

Sejemo ga v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje Aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni.

Bob so nekoč uživali sušen, tako kot zrnati fižol. Vendar ga je treba zelo dolgo kuhati. Svetujem vam, da raje pobirate bob v voščeni zrelosti, tako kot grah. Suho zrno pa lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15 %) in tako dobimo precej bolj beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem.

Bob naj bi po mnenju naših babic odganjal tudi voluharja. Tega mi do zdaj še nihče ni potrdil, a poskusiti je vedno smiselno. Sadimo ga lahko samostojno ali okoli gredic s krompirjem. Tudi med vrstice krompirja ga posadite. Za krompir je seveda zdaj še prezgodaj. Lahko pa poskusite v rastlinjaku; pred sajenjem ga nakalite.

V rastlinjakih bob že sejemo

V rastlinjak sejemo bob že v januarju, potem ga boste pobirali še pred sajenjem paprike. Na prosto pa ga lahko sejemo že od začetka februarja naprej. Žal se mora letos zemlja dovolj osušiti. Le malo ljudi pa ve, da si lahko tudi bob pridelamo iz sadik.

Ker imamo letos opravka z deževno pomladjo, ko je zemlja povsem namočena, si preprosto posejte bob v lončke. Najbolj primerni so tisti, v katerih pridelujemo tudi sadike solate (4–5 cm premera). Če so globoki, posejemo v vsakega tri, drugače pa dve semenki. Po vzniku naj bodo v neogrevanem prostoru, a na svetlem. To je lahko nekje ob hiši ali pa v neogrevanem rastlinjaku. Ko sadiko lahko »izlončimo«, tako da se zemlja drži korenin, jo presadimo na prosto.

Med rastjo poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob bo hvaležen, če ga ob okopavanju nekoliko osujemo. V primeru suhe pomladi uporabite tudi zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dalj časa na hladnem.

Vse zapisano pa velja tudi za grah. Sejemo ga zelo zgodaj, saj pozne setve prinašajo veliko nižje pridelke in predvsem več težav. Ker letos še ne gre sejati na prosto, vzgojite sadike ali ga posejte v rastlinjak.