ČG

Poleg tega je odprta še dilema, ali bi morali omejitve uvesti tudi za druge digitalne vsebine, ki lahko negativno vplivajo na otroke: računalniške igre, spletne igre na srečo, pornografske strani, umetno inteligenco ... Za zdaj enotnega odgovora še ni, razprava pa se šele začenja.

Tudi v Podravju starši, učitelji in strokovni delavci že vrsto let opozarjajo na negativne posledice družbenih omrežij, od zasvojenosti in medvrstniškega nasilja do šikaniranja in posmehovanja med mladimi. Gre za resen problem, ki zahteva ukrepanje tako na državni kot evropski ravni.

Mnogi opozarjajo, da smo pri tem že nekoliko pozni: številni mladostniki so namreč že zasvojeni in doživljajo različne stiske zaradi prekomerne rabe družbenih omrežij. Po vzoru Avstralije, ki je kot prva omejila uporabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let, so podobne ukrepe napovedale tudi Francija, Španija, Italija in Avstrija. Tudi Slovenija je končno začela ukrepati, saj je vlada nedavno potrdila izhodišča za zakonsko omejitev družbenih omrežij za mlajše od 15 let.

Družbena omrežja kot »digitalni anestetik«

Strokovnjak za vzgojo Sebastjan Kristovič, ki že skoraj dve desetletji opozarja na škodljive vplive pretirane rabe zaslonov in družbenih omrežij, meni, da digitalna tehnologija sama po sebi ni sovražnik, ampak postane nevarna šele takrat, ko nadomešča odnos, smisel in odgovornost. »Zasloni in omrežja delujejo kot 'digitalni anestetik', ki omamlja osamljenost, negotovost in tesnobo,« je opozoril Kristovič.

Po njegovem mnenju je dolžnost družbe in strokovnjakov, da zaščitijo otrokov um, duševno zdravje, domišljijo in sposobnost zbranosti. To pomeni jasne meje, odgovorno starševstvo, vzgojo za smiselno rabo tehnologije ter več žive prisotnosti.

»Popolna prepoved brez sočasne vzgoje in podpore ne bo prinesla dolgoročne rešitve, lahko pa postane pomemben del širšega paketa ukrepov, ki otrokom vrača notranji prostor in možnost, da postanejo misleča, čuteča in odgovorna bitja.«

Kaj pravijo starši mladoletnikov