O težavah na projektu modernizacije železniške proge Pragersko–Hodoš pišemo že desetletje, odkar se je projekt izvajal. Primerov nezadovoljstva krajanov je bilo več, in to vse od Dravskega polja do Prlekije.
Pekarna Hlebec, ki deluje v Ulici heroja Lacka, je izjemno priljubljena, imajo pa stranke precej velike težave s parkiranjem vozil. Ta del mesta je z vidika parkiranja zelo obremenjen, vozil je veliko, parkirnih mest bistveno premalo, zato mnogi avtomobile puščajo kar na cestišču.
Ko se bliža neurje, temni in visoki nevihtni oblaki že od daleč vzbujajo strah v kosteh. V Podravju so junaki, ki pred njimi nimajo strahu. Pogumno se jim postavijo po robu, s tem pa opravijo veliko delo – raztopijo led, ki se spremeni v dež. Govorimo o ekipi pilotov in radaristov Letalskega centra Maribor (LCM), ki izvaja obrambo pred točo.
Tako kot marsikaj v Sloveniji je tudi nakup letal za gašenje zgodba brez glave in repa – da sproti improviziramo. »Na vrat na nos smo kupili letala, nimamo pa hangarja zanje, ne servisa in ne pilotov,« so besede poznavalca letalske stroke. Kar vztrajni smo morali biti z vprašanji, da so nam na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR), ki je letala kupila in z njimi upravlja, postregli z želenimi odgovori. Uprava je besede našega sogovornika potrdila: da sta letali res brez strehe nad glavo, lastnega servisa ter da tudi svojih pilotov zanju nimamo – pri več kot 3.000 pilotih v državi.
Pred časom je na podravski avtocesti zagorelo električno vozilo Tesla, naloženo na tovornem vozilu za prevoz osebnih vozil. Gasilci so požar gasili več kot dve uri in pri tem porabili ogromne količine vode, kar okoli 40.000 litrov. Ta intervencija vsekakor odpira vrsto vprašanj glede gašenja električnih vozil.
Na Hajdini zaključujejo modernizacijo občinskih cest. Med petimi prijavljenimi ponudniki je najugodnejšo ceno za obnovo štirih cestnih odsekov približno kilometra skupne dolžine podalo podjetje Asfalti Ptuj.
Vprašanje (ne)delovanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih, o čemer smo nedavno pisali, okoliškim stanovalcem in tistim, ki glavno cesto Ormož–Gorišnica–Ptuj dnevno uporabljajo, ne da miru. »Kaj, če se zgodi nesreča in ugasne življenje? Takrat poti nazaj ni več. Zakaj v Mihovcih niso zgradili podvoza ali nadvoza?« opozarjajo na terenu. Posebej grenko je dejstvo, da je podvoz najprej bil v načrtu, a so ga kasneje črtali.
Danes se je začela evropsko usklajena preventivna akcija Hitrost, v okviru katere policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti. Policijske enote bodo na nekaterih relacijah postavile tudi več zaporednih policijskih kontrol, zato bodo lahko vozniki na svoji poti tudi večkrat kontrolirani.
Po lanskih in letošnjih neurjih s poplavami in plazovi, med katerimi je tudi tisti, ki grozi, da bo središče občine zgrmelo proti Trojiškemu jezeru, imajo v Sveti Trojici nove in nove težave.
Snovalci umirjanja prometa so prepričani, da so hitrosti vožnje na slovenskih avtocestah previsoke, zato so na štirih odsekih predvideli sekcijsko merjenje hitrosti. Nobeno presenečenje pa ne more biti, da so vsi odseki blizu prometno vroče točke Ljubljane, čeprav se ravno tukaj na naših cestah največkrat stoji v kolonah.
Vaščani Novincev so se minulo soboto razveselili obnovljenega cestnega odseka.
Brez državne pomoči bi javni promet izdihnil Javni potniški promet v Sloveniji, z izjemo prestolnice, v glavnem funkcionira kot sladkorni bolnik na inzulinu. Pri življenju ga ohranjajo milijonske državne injekcije.
»Nihče in nič nam na prometni površini ne more zagotoviti 100-odstotne varnosti,« pravi Franc Kozel, neutrudni borec za varne prometne površine in čim manjše število žrtev na cestah. Posebej prizadeven je v skrbi za najranljivejše udeležence, otroke in starejše.
Sedem občin Spodnjega Podravja je zgradilo kolesarske steze, ki so jih povezali v regijsko mrežo. Kolesarke sicer še nimajo dokončnega (pravnomočnega) dovoljenja za uporabo, a jih ljubitelji kolesarjenja uporabljajo že od konca zime. Pred časom je bila javno izražena kritika na račun njihovega (ne)vzdrževanja. Pasove ob stezah je zaraščala visoka trava, po asfaltnih površinah je bilo veliko kamenja.
Vozniki, ki se dnevno vozijo proti Cirkulanam ali Zavrču, ne bodo več čakali pri rdeči luči na semaforju. Težko pričakovana sanacija borlskega mostu čez reko Dravo je namreč skoraj v celoti končana. Investitor je Direkcija RS za infrastrukturo, okvirna vrednost naložbe je 2,8 milijona evrov.
Kmalu bosta minili dve leti, odkar je Direkcija za infrastrukturo objavila razpis za sanacijo plazu in ureditev krožišča v naselju Sveta Trojica – sever, s skoraj tremi milijoni evrov največjo investicijo v zgodovini samostojne občine.
Voznik tovornjaka je v ponedeljek zjutraj poškodoval zapornice na cestno-železniškem prehodu v okolici Poljčan.
Če bo šlo vse po načrtu, bo čez tri leta med Ormožem in Markovci zaživela nova cestna povezava. Odločitev o izbiri izvajalca gradnje je minuli teden postala pravnomočna. Cesto bo gradil konzorcij podjetij Pomgrad, Cestno podjetje Ptuj in VOC Celje. Za CPP je to največji gradbeni projekt v zgodovini družbe.
Posadka Letalskega centra (LC) Maribor je območje severovzhodne Slovenije pred točo branila v petek in soboto. V petek so bili 100-odstotno uspešni, ledena zrna jim je uspelo razbiti, dan kasneje pa se je zgodila „atomska bomba“. Tako je situacijo v ozračju ilustriral vodja protitočne obrambe pri LC Maribor Darko Kralj.
Kot v preteklosti že večkrat so zapornice na železniškem prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji nedavno ponovno zatajile. Ljudi je progo strah prečkati, saj nikdar ne vedo, kako bodo delovale.
