Nove vozne linije razburjajo po vsej Sloveniji, tudi krajane Krajevne skupnosti Dolena, ki sodi v občino Videm, in krajane Kočic – občane Žetal na vzhodni strani občine. Ukinjeno je bilo postajališče Dolena Dominc, s tem pa tudi povezava do postajališča Dolena Avguštin ob glavni cesti Jurovci–Majšperk, od koder avtobus odpelje proti Ptuju, žal tudi ta z okrnjenim voznim redom. »S spremembami so bili dijaki soočeni prvi šolski dan, ko so zaman čakali na avtobusni prevoz ob 6.10. Ironija pa je še večja, ko ugotovimo, da imajo nekateri dijaki kupljene in še veljavne letne vozovnice za javni prevoz,« sporočajo iz KS Dolena, kjer zagotavljajo, da o spremembah niso bili obveščeni.

Mikromobilnost, torej mobilnost na lahkih prevoznih sredstvih, ki spretno premagujejo krajše razdalje, je najhitreje rastoča oblika mobilnosti v zadnjih letih. Nič čudnega, saj smo pri tej obliki prevoza predvsem v mestu zelo hitri, neodvisni od javnega prevoza, izognemo se zastojem, prav tako pa smo okolju prijazni.

Svetniki občine Juršinci so se sestali na prvi seji po poletnih počitnicah. Tokrat je bila seja v okrnjeni sestavi, manjkali so štirje od devetih članov občinskega sveta, ki so odsotnost predhodno opravičili. Med drugim so govorili o prometni varnosti, začetku šolskega leta in projektih, s katerimi občina kandidira za evropska in državna sredstva.

Občini Sveti Andraž in Trnovska vas sta na mostu čez Pesnico, ki je naravna meja med njima, minulo nedeljo organizirali kolesarsko srečanje.

Že 17. je Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas organiziralo reli po domači in sosednjih občinah.

V gramoznici Jurkovec lahko člani Ribiške družine (RD) Ormož in imetniki dnevnih ribolovnih dovolilnic znova nemoteno lovijo ribe.

Šolarji in vrtčevski malčki so nazaj v šolah, vrtcih – in na ulicah. S skrbjo za ohranitev čim večje varnosti vseh udeležencev v prometu so se tik pred začetkom novega šolskega leta na slovenjebistriškem trgu srečale maskote Avto-moto zveze Slovenije in Policije, ki so poudarile, da so otroci prisotni v prometu vseh 365 dni ter da naj bodo starši prvi vzgled pravilnega obnašanja in spoštovanja cestnoprometnih predpisov. Nesreč je namreč na slovenskih cestah preveč, zgolj do začetka septembra je bilo v nesrečah udeleženih 790 mladoletnikov.

V prometnih konicah nastajajo na Potrčevi cesti precej dolge kolone čakajočih vozil, predvsem v smeri proti Novi vasi in Dornavski cesti. Mnogi vozniki so prepričani, da bi se pretočnost lahko izboljšala z enostavnim (in poceni) ukrepom, postavitvijo dodatnega prometnega znaka z zeleno puščico, ki bi omogočal zavijanje desno tudi ob rdeči luči na semaforju. A čeprav je to marsikje smiselno urejeno, na Ptuju bojda ni izvedljivo.

Voznike, ki se vozijo od Ptuja proti Lenartu in obratno, je na odseku mimo Destrnika, natančneje med odcepoma za Dolič in Levanjce, presenetila polovična zapora ceste.

Rekonstrukcija ceste Grajena–Ptuj je sicer uvrščena v proračun Direkcije za infrastrukturo, a očitno se na njej še dolgo ne bo dogajalo prav nič, saj časovnice prenove ni.

Z e-skiroji si je sodobna družba nakopala več kot nevarno vozilce. Še bolj skrb vzbujajoče je, da so v nesrečah v večini udeleženi mladi. Odgovorni namreč opozarjajo, da se je v zadnjem času občutno povečalo število nesreč in poškodb med uporabniki električnih skirojev.

Okoli 193.000 osnovnošolcev je včeraj v Sloveniji začelo novo šolsko leto. Številni med njimi se bodo morali prilagoditi na nove poti avtobusov, saj je država letos posegla v vozne rede in trase. Na Ptuju bodo spremembo najbolj občutili učenci največje šole Ljudski vrt s podružnico Grajena.

V prostorih URI Soča je minuli četrtek potekala okrogla miza z naslovom "1, 2, 3, varno me pripni!", ki jo je organiziral Zavod Varna pot v sodelovanju z Baby Centrom. Dogodek so z aktivno udeležbo podprli še mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije Generalne policijske uprave (GPU), mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Agencije RS za varnost prometa (AVP), Robert Sabol, dipl.zn.reševalec, Inštruktor ITLS pediatric & adult, Reševalna postaja UKC Ljubljana, Selma Busovača, predstavnica Cybexa in Branko Marinič, predstavnik Baby Centra.

„Ležeči policaji“ v Prešernovi ulici, pri Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki so postavljeni tudi zaradi bližine šole, so bili za nekaj dni odstranjeni. Stare hitrostne ovire so bile poškodovane, tudi samo cestišče v tem delu je bilo potrebno popravila. Še pred začetkom novega šolskega leta so postavili nove ovire. V drugem delu mesta pa so se umirjanja prometa lotili drugače.

Ceste v mestni občini (MO) Ptuj so vedno aktualna tema. Da bi jih vse uredili, je nemogoče pričakovati, saj je proračun lokalne skupnosti izsušen, za državo pa smo na repu prioritet. Državna direkcija za infrastrukturo (DRSI) ima trenutno odprto izjemno veliko gradbišče v Ljubljani, kjer posodabljajo železniško progo in postajo. Prednost pred ptujskimi in še katerimi drugimi cestami ima tudi popoplavna obnova na Koroškem.

Letošnje poletje ne bo rekordno samo po visokih temperaturah, ki kar trajajo in trajajo, ampak tudi po neskončnih gnečah na naših mejah, za katere se zdi, da jih je še več kot v preteklih letih. Predvsem zaradi avstrijskega vztrajanja pri nadzoru notranje schengenske meje.

O težavah na projektu modernizacije železniške proge Pragersko–Hodoš pišemo že desetletje, odkar se je projekt izvajal. Primerov nezadovoljstva krajanov je bilo več, in to vse od Dravskega polja do Prlekije.

Pekarna Hlebec, ki deluje v Ulici heroja Lacka, je izjemno priljubljena, imajo pa stranke precej velike težave s parkiranjem vozil. Ta del mesta je z vidika parkiranja zelo obremenjen, vozil je veliko, parkirnih mest bistveno premalo, zato mnogi avtomobile puščajo kar na cestišču.

Ko se bliža neurje, temni in visoki nevihtni oblaki že od daleč vzbujajo strah v kosteh. V Podravju so junaki, ki pred njimi nimajo strahu. Pogumno se jim postavijo po robu, s tem pa opravijo veliko delo – raztopijo led, ki se spremeni v dež. Govorimo o ekipi pilotov in radaristov Letalskega centra Maribor (LCM), ki izvaja obrambo pred točo.

Tako kot marsikaj v Sloveniji je tudi nakup letal za gašenje zgodba brez glave in repa – da sproti improviziramo. »Na vrat na nos smo kupili letala, nimamo pa hangarja zanje, ne servisa in ne pilotov,« so besede poznavalca letalske stroke. Kar vztrajni smo morali biti z vprašanji, da so nam na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR), ki je letala kupila in z njimi upravlja, postregli z želenimi odgovori. Uprava je besede našega sogovornika potrdila: da sta letali res brez strehe nad glavo, lastnega servisa ter da tudi svojih pilotov zanju nimamo – pri več kot 3.000 pilotih v državi.