Toča obrala vinograde, požela njive - katastrofa v Podravju
Posledice včerajšnjega neurja s točo povzame ena beseda - katastrofa. Ječmen je bil tik pred žetvijo, od koruze so ostali štrclji, od vinske trte pa les.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Dober dan", pozdravim direktorja KGZ Ptuj Andreja Reberniška, ki me brž popravi: "Slab dan."
Slab dan, katastrofalen dan za vinogradnike, zelenjadarje, živinorejce, poljedelce, sadjarje v Podravju. Od Poljčan preko Dravskega in Ptujskega polja, Haloz, do vključno ormoškega območja je toča jemala vse, kar je bilo na prostem. "Menim, da gre za največjo škodo po letu 2008, torej po neurju, ki ga v Podravju vsi dobro pomnimo," je dejal Rebernišek. Kot takrat je tudi letos toča prihrumela ponoči, protitočne obrambe zato ni bilo, škoda pa je izjemna.
"Ječmen je bil pred žetvijo, zelenjadnice, ki so bile v najbolj občutljivi fazi, je zmlelo, od koruze so ponekod ostali le štrclji. Vprašanje je, kaj zdaj storiti. Živinorejci bodo morali poskrbeti za osnovno krmo, kaj sedaj z ječmenom - težko je."
Vinogradnikom Rebernišek svetuje čimprejšnjo zaščito vinske trte z mislijo na prihodnjo letino. Letošnje v številnih vinogradih ne bo. "Škode so od 80 do 100 %. Obenem je škoda še toliko večja, ker je nastala na celotnem območju, ne le v pasovih. Katastrofa."
Kako naprej se sprašuje tudi zelenjadarka Anita Zajc iz Apač, ki jo gospodinjstva širom Podravja poznajo kot zelenjadarko, ki pripravlja in prodaja gajbice zelenjave Domača zelenjava.
"Vse je katastrofa .. Brez besed sem, nimam moči, nimam volje, da bi še kaj delala," je dejala Anita. Slišali sva se natanko po dveh letih od zadnje katastrofe. Tokratna nevihta, razdejanje jo je povsem presenetilo. "Mislila sem si, da sedaj, ko je noč, pa že ne bo toče. Navsezadnje se je tudi ohladilo." Toda metež ledenih kock je natolkel glave solat, zelja, fižol.
"Bučke so bile velike pet centimetrov, prihodnji teden bi jih že lahko rezala. Sedaj pa nič, nič." Ostal ji je zgolj pridelek v rastlinjaku, to so kumare in paradižnik. "Na žalost pa ni takšnega prihodka, da bi lahko celo njivo pokrila z rastlinjaki. Ne vem, kako naprej."
Uničen pridelek semen slovenskih avtohtonih sort
Neurje s točo je nepopravljivo škodo povzročilo tudi na semenskem pridelku na območju nekdanje Semenarne - danes IC Ptuj Kmetijskega inštituta Slovenije. "Najhuje je, da je uničen semenski pridelek več slovenskih in avtohtonih sort, med drugim tudi več sort česna. S tem ni prizadet samo letošnji pridelek, temveč je ogrožena tudi zaloga višjih vzgojnih stopenj pomembnih slovenskih sort, ki so temelj domačega semenarstva in prehranske varnosti.To ni samo škoda na polju. To je škoda na slovenski genski dediščini, znanju in prihodnji prehranski varnosti."
Ostale so kvečjemu rastline, ki so bile zaščitene v mrežnikih, rastlinjakih. " To zelo jasno kaže, da brez sodobne zaščitne infrastrukture slovenskega semenarstva v času vse pogostejših vremenskih ekstremov ne bomo mogli ohraniti," sporočajo.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
