Kmetje bodo letos mlatili prazno slamo. Kaj bo z živino?
Hrvaški kmetje že žanjejo dobro letino ječmena, medtem ko je v dobršnem delu Podravja žetev opravila toča. Ob letini se poraja tudi vprašanje odkupne cene, na katero pa odgovora za zdaj še ni.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po ugibanjih in informacijah s terena naj bi se cene gibale na ravni lanskih. Če slednje drži, bo večina poljedelcev, še posebej tistih, ki so utrpeli škodo, pridelala izgubo, je jasen Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo na mariborskem kmetijskem zavodu.
Poljedelci letos trpijo dvojno škodo. Pridelek bo zmanjšan, odkupna cena pa temu ne sledi. Po prvih informacijah naj bi odkupne cene ostale na ravni lanskih. Lani so se odkupne cene ječmena gibale okrog 155 evrov na tono, kar je bilo približno 10 evrov več, kot so zanj prejeli hrvaški kmetje. Povprečna odkupna cena pšenice, tako krmne kot krušne, pa je bila lani v času žetve 190 evrov na tono, je zapisano v poročilu agencije za kmetijske trge.
Letos odkupna cena ječmena na Hrvaškem znaša 158 evrov na tono, glede na lansko leto bi to lahko pomenilo okrog 170 evrov na tono pri slovenskih odkupovalcih. Odkupna cena pšenice pa je običajno še nekaj deset evrov višja od cene ječmena.
Slovenske pšenice bo manj, cvetel bo uvoz
Četudi bo pridelek žit manjši, pa primanjkljaj pridelka ne bo vplival na morebitno večje povpraševanje in s tem višjo ceno.
»Ko pri nas kmetje ostanejo brez pridelka, se izpad ne pozna na odkupni ceni. Če bi se toča ali suša pripetila v Rusiji ali Ukrajini, ki sta glavni 'žitnici' na tem kontinentu, bi bila zgodba drugačna. Napovedi glede odkupnih cen si ne upam dajati, videli bomo, ko se bo žetev začela.« Slovenski odkupovalci so namreč lani v času žetve odkupili 100.000 ton krmne in krušne pšenice, ob tem pa je bilo na slovenska tla pripeljanih še 200.000 ton pšenice iz uvoza, polovica iz Madžarske. Zgolj v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je bilo iz uvoza pripeljanih 60.000 ton krmnega in krušnega žita. Prav tako ni pričakovati, da bodo odkupne cene pokrile stroške setve, zaščite, dognojevanja in žetve.
»Črtomir Rozman, predstojnik katedre za agrarno ekonomiko, je naredil kalkulacijo stroškov pšenice. Ti znašajo med 260 in 270 evri na tono, in to pri sedmih tonah na hektar. Pridelki bodo zaradi vseh ujm nižji, finančni rezultat bo zato pri večini zelo negativen,« je dejal Timotej Horvat.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
