MV

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Lani je suša povzročila za 42,3 milijona evrov škode, letošnja bo vsaj na območju Podravja še izrazitejša. Vsaj delno bi lahko posledice suše ublažili z namakalnimi sistemi, ki pa jih gradijo prepočasi. »Z vidika kmetijske pridelave je zakonodaja nevzdržna. Pogosto se zaplete pri pridobitvi vodnega soglasja, čeprav na primer vzpostavitev zadrževalnika na obstoječi vodni kotanji nima vpliva na okolje, vodne vire,« je jasen Marko Černe, specialist za namakanje na ptujskem kmetijskem zavodu.

V Sloveniji je delež za namakanje pripravljenih zemljišč glede na površino njiv in površino trajnih nasadov med nižjimi znotraj držav članic EU. Po podatkih statističnega urada je bilo lani namakanih 2.843 ha njivskih površin oz. manj kot dva odstotka njiv. Velik del namakanih površin je v Podravju, natančneje na Ormoškem, v Gorišnici, kjer so občine že pred leti zgradile velike skupne namakalne sisteme. Povsem drugačna zgodba je na desni strani Drave, kjer je namakalni sistem že desetletje v načrtovanju.

Novice

V Majšperku z današnjim dnem uvedli požarno stražo!

Od potrebnih 200 milijonov evrov za zdaj zagotovljenih le – devet …

V začetku letošnjega leta je takratna kmetijska ministrica Mateja Čalušić zagotovila, da kmetijsko ministrstvo podpira izgradnjo več kot 1.400 ha velikega namakalnega sistema v Kidričevem ter da je ocenjena vrednost projekta 100 milijonov evrov. A Kidričane prehitevajo kmetje iz Vipavske doline, kjer bodo predvidoma do konca poletja že oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. »Načrtovani namakalni sistem obsega 1.850 ha, od tega 1.400 ha v Ajdovščini, preostalo pa v občini Vipava. Na podlagi idejne zasnove je vrednost ocenjena na 100 milijonov evrov,« so odgovorili iz ajdovske občine, kjer predvidevajo, da bo namakalni sistem zgrajen do konca leta 2028, leto kasneje pa ga bodo kmetje lahko prvič uporabili. Obenem se zavedajo tudi prednosti, ki jo imajo pred podravskimi kmeti, saj so zapisali: »Prav časovnica pridobitve gradbenega dovoljenja je lahko ključna za črpanje državnih sredstev za gradnjo namakalnega sistema, ki ga bosta predvidoma v celoti financirali država in Evropska unija.«

Kronika

Podravje: Novo onesnaženje ribnikov

Od kod bi namakali Dravsko polje ....

A medtem ko v Ajdovščini hitijo, je Sklad kmetijskih zemljišč, ki vodi investicijo na območju Dravskega polja, še pri iskanju vodnega vira namakalnega sistema. »Trenutno sta dve varianti, gramoznica Pleterje in energetski kanal reke Drave, gramoznica je bližje in tudi voda je boljše kakovosti, tako da je to tudi po moji presoji boljša možnost,« meni Marko Černe.

S kmetijskega ministrstva pa so že pred časom odgovorili: »Razdalja med dravskim kanalom in namakalnim območjem je skoraj sedem kilometrov. Ker je ta del sistema zelo drag, Sklad kmetijskih zemljišč preučuje alternativne rešitve, to je dodatni ali drugi vodni vir, ki bi pocenil projekt.« Saj, kot so dejali, je zgolj strošek namakalnega razvoda znotraj območja ocenjen na 15 milijonov evrov, to je brez črpališča, vodnega vira in cevovoda med vodnim virom in območjem namakanja, kar sicer predstavlja večji del ocene vrednosti investicije.

Kmetijstvo

Državna pomoč ob požaru, a le, če je objekt zavarovan

Kdaj bo namakalni sistem v Kidričevem zgrajen, je nemogoče napovedati, če pa bo do gradnje vendarle prišlo, bo gradnja glede na površino (1.400 ha) večfazna, meni Černe, ki pravi še: »Izgradnja namakalnega sistema Kidričevo bo odvisna tudi od sredstev EU in kmetijskega ministrstva, ki bodo, upam, na razpolago za tako velike projekte.« Za zdaj program skupne kmetijske politike teh sredstev še ne predvideva, saj je za namakalne sisteme za več uporabnikov predvidenih le devet milijonov evrov.

Namakalni sistemi bodo nujni tudi za pridelavo žit

Več v Štajerskem tedniku