Povpraševanje po grozdju bo letos znova veliko
Trta je resda ljubiteljica sonca, a letošnja suša in temperature blizu 40 stopinj Celzija so tudi zanjo preveč. Pojavljajo se ožigi, napovedujejo se nižje količine grozdja, tudi nižje kisline.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prve trgatve predvsem zgodnjih sort, kot sta ranina in solaris, ter grozdja za penine, pa strokovnjak za vinogradništvo na mariborskem kmetijskem zavodu Marko Breznik pričakuje že sredi avgusta.
Letošnje leto je leto ekstremov
Vinogradnike na območju Virštanja, Kozjanskega, Kungote, tudi na območju Haloz, je že spomladi prizadela pozeba, nato so sledile nevihte s točo. Ledena zrna so padala in uničevala v pasovih vse od pomladi do konca julija. "V nekaterih vinogradih na vzhodu Haloz, posebej na območju Cirkulan, je toča uničila tudi ves pridelek, prav tako je toča udarila v Kungoti, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni, na Kozjanskem, tudi v Ormoško-Ljutomerskih goricah." V tretjem vročinskem valu pa bodo letino osiromašili še suša ter sončni ožigi. "Povprečna masa 100 jagod je nižja v primerjavi z lani, kar je posledica pomanjkanja padavin," opaža Breznik. Visoke temperature botrujejo tudi hitrejši razgradnji aromatskih spojin, kislin, slednje pomeni, da bodo tudi letos pH-vrednosti višje, tako da bo letošnji letnik znova izziv za kletarje.
Dolgoletne prakse povozile podnebne spremembe
Škodo na vinski trti sedaj povzročajo tudi ožigi. "Na nekaterih sortah so škode velike, predvsem v vinogradih, kjer so vinogradniki opravili zelena dela pod vplivom dolgoletnih praks. Slednje so velevale, da se zelena dela opravijo z namenom, da se grozdje izpostavi soncu in se prepreči gnitje grozdnih jagod. A to je veljalo za čas, ko je grozdje dozorevalo sredi septembra, sedaj dozoreva že v avgustu in vinogradniki bi morali zelena dela, morda takrat intenzivnejša, opraviti tik po cvetenju, nato pa trti pustiti, da grozdje zaščiti pred soncem."
Vpliv pripeke zmanjšujejo tudi protitočne mreže, ki so neke vrste alternativna zaščita pred ožigi, prav tako je priporočljiva uporaba pripravkov gline oz. kaolina. "Bela barva pripravka odbija sončno svetlobo in posledično je temperatura grozdja nekoliko nižja."
Namakanje vinogradov
O namakalnih sistemih pa pravi, da bi bili zagotovo dobrodošli, še posebej na legah s plitvimi tlemi. V Italiji in tudi na Madžarskem je namakanje vinogradov pogosta praksa, zaradi česar so tudi višji pridelki. "Po nekaterih podatkih pridelajo tudi do 25 ton grozdja na hektar, toda dejstvo je, da količine in kakovost ne gresta z roko v roki."
Namakalni sistemi so morda dolgoročna želja, predvsem večjih vinogradnikov, dotlej pa imajo imetniki trt še rezerve pri oskrbi tal in izbiri sort. "Cilj je, da zadržimo več vode v tleh s povečanjem organske mase v tleh, druga možnost pa je tudi izbira sort, ki so bolj tolerantne na sušni trs. A vse to so dolgoročni ukrepi, katerih rezultatov tudi ne moremo pričakovati z danes na jutri."
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
