HB

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Močno se zmanjšujejo površine vinogradov in obnova nasadov, trsničarstvo pa je vse bolj izvozno usmerjeno. Razvoj panoge pa vse bolj narekujejo tudi podnebne razmere, ki po eni strani prinašajo vrnitev nekaterih starih, po drugi strani pa preboj popolnoma novih sort.

Razmere v panogi so se v zadnjih letih močno spremenile, pravi Stanko Vršič, ki z družino v Zagorcih že desetletja ohranja tradicijo svojih prednikov, Ti so se že konec 19. stoletja začeli ukvarjati z vinogradništvom in trsničarstvom.

Kmetijstvo

Naj raste hrana, ne plevel za subvencije!

Trsničarstvo se seveda v prvi vrsti prilagaja trendom v vinogradništvu, kjer je zagotovo največja sprememba vidna pri obnovi vinogradov. Medtem ko se je sredi devetdesetih let v Sloveniji letno obnovilo od 800 do 900 hektarjev vinogradov, danes obnovijo le še od 200 do 250 hektarjev. »To pomeni, da smo padli na skoraj četrtino nekdanjega obsega.«

HB

Manj domačega povpraševanja, več izvoza

Po njegovem mnenju je glavni razlog demografija. »V številnih vinogradniških območjih, zlasti v Halozah, preprosto ni več ljudi, ki bi prevzemali in obdelovali vinograde. Na hribu, kjer je bilo pred desetletji 30 hektarjev vinogradov, je danes vikend s 600 trsi. Ko pogledate okrog, pa tudi nikogar ni. Niti vikendašev, ki so bili tam v 80. in 90. letih. Pa še slabše bo, dokler ne bodo prišle mlade generacije in ne bo nekdo teh stvari začel na novo.«

Posledice so vidne tudi v trsničarstvu, ki se je moralo prilagoditi manjšemu domačemu povpraševanju. Postalo je ena najbolj izvozno usmerjenih kmetijskih dejavnosti. Vršičevi danes v tujino izvozijo med 85 in 90 % vseh pridelanih sadik. »Pred osamosvojitvijo je bil izvoz iz Slovenije zanemarljiv. Danes pa slovenske cepljenke najdemo po vsej Evropi. Pred vojno se je veliko izvažalo v Ukrajino, sicer pa od Hrvaške do Avstrije, Romunije in Bolgarije ter Francije, kamor so številni trsničarji večinoma izvažali sadike za znane posrednike.«

Gospodarstvo

Zaradi kolesarke bi lahko razlastili 18 ljudi

Prihodnost v odpornih sortah

Pomemben razvojni trend vinogradništva danes predstavljajo tolerantne oz. odpornejše sorte vinske trte, ki zahtevajo bistveno manj škropljenja. »Zadnjih 20 let smo intenzivno delali na tem. V sortimentu imamo zdaj vključenih pet takšnih sort: johanniter, muscaris, solaris, souvignier gris in monarch.« Njihova prednost je predvsem odpornost proti peronospori, oidiju. Sorti solaris in muscaris pa sta odporni tudi na črno pegavost. Zato lahko vinogradniki uporabo fitofarmacevtskih sredstev zmanjšajo tudi do 70 %. »Če danes ne bi imeli težav s trsno rumenico, potem nekaterih sort sploh ne bi bilo treba škropiti, npr. solarisa ali muscarisa.« Pri Vršičevih v vinogradu tolerantne sorte predstavljajo kar 40 % vseh. »Če ne bi imeli trsnice, zaradi česar potrebujemo matične nasade za druge sorte, najverjetneje ne bi imeli drugih sort.« Pri sadikah pa je vse odvisno od naročil – pred štirimi leti so vzgojili tudi do 70 % tovrstnih cepljenk, danes jih približno četrtino.

Kmetijstvo

Kmetje po preživeti ujmi: »To moramo preživeti in iti naprej!«

V Podravju le 2 odstotka zasajenih tolerantnih sort

Na območju vinorodne dežele Podravje so tolerantne sorte zasajene na dobrih dveh odstotkih vinogradniških površin. Zanimanje zanje pa niha od vinogradnika do vinogradnika, odvisno od povpraševanja na trgu.

Kljub temu ostaja največja ovira njihova (ne)prepoznavnost med potrošniki. »Kar je logično, saj jih do sedaj ni bilo. Zato bo trajalo kar dolgo, da se bodo bolj razširile.« Vinogradniki ugotavljajo, da kupci še vedno raje posegajo po znanih imenih. »Kupec bo raje vzel rumeni muškat kot muscaris. Konkretno je bil pri muscarisu pri križanju tudi eden od staršev rumeni muškat. Zato ima muškatno aromo, a je druga linija in ni čisto enako.«

Kmetijstvo

Državno ocenjevanje vin zaključeno, kdo so najboljši vinarji in vina

Podnebne spremembe spreminjajo vinsko karto

Več v Štajerskem tedniku