Rejec z nakupom semena odloča o velikosti, mlečnosti, celo spolu živali
Lisasta pasma je še vedno med najštevilčnejšimi v slovenskih hlevih. "Prednost pasme je v kombiniranosti, ki ima tako dobre mlečne karakteristike kot tudi pitovne in klavne lastnosti," je poudaril Gregor Plevnik, vodja osemenjevalnega središča na Ptuju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tudi zato prodaja pri vodilnem ponudniku semena domačih bikov ne upada, a opuščanje mlečne proizvodnje terja določene prilagoditve v odbiri živali in ponudbi semena.
V zadnjih desetih letih je rejo govedi opustilo 8.242 kmetij, kar pomeni 824 kmetij letno. Lani je govedo redilo okrog 24.780 kmetij, to je 650 manj kot leto prej, kar pomeni, da sta v letu 2024 vrata zaprli skorajda dve kmetiji dnevno. Nasprotno pa se je število govedi povečalo. Slednje predvsem zaradi večjega števila bikov, število krav molznic in dojilj je namreč lani v primerjavi z letom prej upadlo. O prihodnjem gibanju živali pa Plevnik meni: "Povečevalo se bo število krav dojilj in mesnih tipov živali, ker delo s kravami dojiljami ne zahteva prisotnosti v molzišču, prav tako so manjše kmetije z do 20 kravami molznicami brez dodane vrednosti težko konkurenčne večjim specializiranim kmetijam."
Želene lastnosti živali vplivajo na izbiro semena
Kljub temu pa ima selekcija še vedno veliko težo, saj omogoča napredek in razvoj kmetij. "Kakovostna čreda je temelj vsake dobre reje. Seme odbiramo glede na potrebe kmetije, tako imamo določene živali z izrazito mesnimi karakteristikami, spet druge z želenimi mlečnimi karakteristikami zaradi potrebe sirarne ali mleka A2, ki velja za lažje prebavljivo in manj alergeno kot običajno mleko," je dejal živinorejec, izdelovalec jogurtov in sirov iz Žetal Matic Skok. Ob izbiri semena pa ima pomembno vlogo tudi oskrba živali.
"Lisaste pasme lahko dajo dnevno 50 litrov mleka, a ker za vsak liter mleka prečrpajo 2.400 litrov krvi, to pomeni veliko obremenjenost živali, kar pa zahteva primerno oskrbo. Pri visoko proizvodnih kravah je menedžment oskrbe ključnega pomena," je poudaril Plevnik. Znanje prehrane in oskrbe živali pa na marsikateri kmetiji še šepa, predvsem v smislu, da zaradi pomanjkanja znanja živali ne dosegajo potenciala, ki bi ga sicer lahko.
"Imeli smo določene bike, ki so genetsko prehitevali povprečno znanje menedžmenta oskrbe kmetov. Na primer vse hčere po biku so začele izjemno visoko. V hlevih, kjer so zmogli zagotoviti ustrezne pogoje, so to rekorderke, v velikem številu primerov pa so padle. Rejec je tisti, ki mora lastnosti živali prepoznati in jim zadostiti, to je še pomembnejše kot sama izbira semena. Dandanes namreč ni slabih živali."
Nekdaj selekcijski postopek trajal vsaj pet let, danes leto in pol
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.