MZ

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V regiji skoraj ni kraja, kjer ne bi bil vsaj en večji rejec perutnine. Panoga daje kruh številnim družinam in pomembno prispeva k nacionalni bilanci pridelave mesa. Perutninskega mesa v Sloveniji pridelamo več, kot ga porabimo. Medtem ko se je po osamosvojitvi prašičerejo v državi spravilo skoraj čisto na kolena, je perutninarstvo uspelo vedno držati glavo nad gladino.

Gospodarstvo

Rekordni rezultati Perutnine Ptuj v letu 2025

Čeprav je od daleč videti, da vse teče kot namazano – Perutnina povečuje obseg dejavnosti in posluje odlično, rejci so za svoje delo solidno plačani – je vzreja perutnine po besedah direktorice Perutninarske zadruge Ptuj Liljane Štalcer Zupanič na pomembni prelomnici. Po eni strani gre za menjavo generacij, starejši rejci se iz dejavnosti umikajo in upokojujejo. Eni imajo naslednike, drugi ne. Nekaterim reja perutnine ni zanimiva, farme so marsikje dotrajane, tehnologije zastarele, posledično je veliko ročnega dela.

»Če ne bomo posodobili objektov in tehnologij, ne bomo konkurenčni,« opozarja Štalcer Zupaničeva.

Številni rejci v dilemi, kaj narediti

V Perutninarski zadrugi in Perutnini Ptuj, ki s svojo rastjo v zadnjih letih pomembno sooblikuje evropski perutninarski prostor, na rejce apelirajo, da bi hleve širili, obnavljali, gradili na novo. Perutnina ponuja posojila in dolgoročne pogodbe za odkup piščancev. Rejci so v precepu, kaj narediti, predvsem z vidika stroškov investicije in kasnejšega poslovanja. Marsikdo se vrti okoli vprašanja, ali iti v investicijo in proizvodnjo modernizirati ali pa dejavnost opustiti. Ovira pri novogradnjah so tudi zahtevni postopki prostorskega umeščanja. Gre za dolgotrajne procese, ki vzamejo najmanj desetletje časa.

Kmetijstvo

Perutnina Ptuj išče nove rejce. Kaj jim ponuja?

»Prvi cilj je, da bi farme posodobili na način, ki bo sprejemljiv za okolico. Cilj so prav tako novogradnje, rejo perutnine želimo na kmetijah ohraniti in okrepiti, v panogi bi želeli več mladih in tudi novih rejcev. Odkup imamo zagotovljen, Perutnina Ptuj širi proizvodnjo. Veseli nas, da investirajo na Ptuju. S tem nam zagotavljajo možnost dolgoročnega sodelovanja. Zavedamo se, da po vaseh obstaja strah pred širitvijo objektov, a treba je vedeti, da bolj kot je objekt sodoben, manj opazni so njegovi vplivi na okolje. Spodbujamo prenovo obstoječih hlevov, tudi iz vidika dobrobiti živali,« je pojasnila Štalcer Zupaničeva, ki je tudi predsednica novoustanovljenega Združenja rejcev perutnine.

Gospodarstvo

Perutnina Ptuj zapira prodajalno na Novem trgu

»Povezujemo rejce, podjetja, fakultete, farmacevtsko industrijo, računovodje in pravnike. Če želimo konkretno pomagati rejcem in panogi, potrebujemo široko podporo znanja. V mesecu dni se nam je pridružilo 80 članov in smo že resno začeli delati. Naša prizadevanja med drugim tečejo v smeri, da bi lahko rejci perutnine po razpisih prišli do sofinanciranja obnov in novogradenj hlevov.«

Zanikajo, da je okolje pitancev neprimerno

Dotaknila se je tudi težav z organizacijami, katerih člani skozi okna hlevov fotografirajo in potem v javnosti predstavljajo, da so živali kot v koncentracijskem taborišču. »V tem primeru moramo kot stroka nastopiti skupaj, javnosti in potrošnikom predstaviti realno sliko življenjskega prostora živali. V perutninarstvu sem 35 let, vedno je bilo poskrbljeno za dobrobit živali in nikoli se s pitanci ni ravnalo neprimerno.«

Gospodarstvo

Skupina Perutnina Ptuj od danes z novim generalnim direktorjem!