Neštetokrat smo poročali o neustreznosti krožišča pri Minoritskem samostanu na Ptuju. Plastično »začasno« krožišče« kazi vstop v starosto slovenskih mest, ob tem povzroča še številne težave. Tudi če odmislimo, da so kolone vozil vedno daljše in da niti pretočnost ni več najboljša, je drugih težav ogromno. Reševalci in druge intervencijske službe se vsakodnevno srečujejo z izzivi. V prometni konici se velikokrat nikakor ne morejo prebiti iz smeri Osojnikove proti podvozu. Ker jim drugega ne preostane, v nujnih primerih pač povozijo plastične elemente. Ti sicer niso še popolnoma uničeni, se pa prestavijo, zato jih je treba popravljati.

Občina Destrnik je z izvajalcem šolskih prevozov sklenila aneks k pogodbi, po kateri se lahko šolarjem na avtobusu pridružijo tudi drugi prebivalci.

V občini Juršinci se obetata dve novi prometni ureditvi. Svetniki so na zadnji seji občinskega sveta potrdili spremembo prednostne ceste v križišču v Rotmanu (po novem je to smer Juršinci–Rotman), za avtomobile pa bodo zaprli izvoz na cesto s parkirišča pri sladoledarju.

Pred vami je še ena od zgodb za rubriko „saj ni res, pa je“. Žice na novem 2 x 400 kV daljnovodu na trasi med Markovci in Forminom naj bi bile prenizko in bi lahko ovirale novo cesto. Ali je problematična celotna trasa ali samo del, nam za zdaj ni uspelo izvedeti, saj so na Družbi za avtoceste RS z informacijami zelo skopi.

Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) je pred desetletjem v Spodnjem Podravju posodobila železniško infrastrukturo. Med drugim so za izboljšanje varnosti prometa progo opremili z nadvozi in podvozi. Lastništvo podvozov, ki so na križanjih z občinskimi cestami, je DRSI brezplačno prenesla na občine.

Pred približno štirimi leti je občina Podlehnik v Kozmincih (cesta Podlehnik – Žetale) po naročilu direkcije za infrastrukturo postavila svetlobno signalizacijo (oranžni semafor), ki opozarja na prehod za pešce. Izkazalo se je, da je utripajoča luč zaradi močne svetilnosti moteča za bližnje prebivalce, pa tudi za voznike, pravi domačin Zlatko Pernat, ki že več let poziva občino, naj zmanjša moč svetilnosti semaforja. »Predstavljajte si, da bi vam že štiri leta vsak večer in čez noč utripala luč v dnevni sobi ali na dvorišču,« je slikovito dejal domačin.

Most čez potok Rogoznica, ki je bil za promet zaprt že pred dvema letoma, še kar ni in očitno sploh ne bo več v uporabi. Vsaj ne legalno. Kljub zapori ga namreč nekateri – predvsem kmetje – bojda uporabljajo, čeprav je bil zaprt zaradi težav s statiko. Sanacija sploh ni možna, pač pa bi bilo treba sto let star most podreti in zgraditi novega.

Da je promet v mestni občini (MO) Ptuj pereča tema, od slabih cest do pomanjkanja infrastrukture za pešce in kolesarje, smo v naših časopisnih člankih že večkrat opozorili. Kot najbolj problematične točke so bile doslej izpostavljene cesta skozi Spuhljo in Ormoška, Slovenjegoriška ter glavna cesta na Grajeni. Zdaj se jim pridružuje še en odsek zunaj mesta, kjer infrastruktura ne ustreza kriterijem varne šolske poti. To je lokalna cesta v Pacinju, ki pelje proti Velovleku.

Krajevno ime Slovenska Bistrica se je letos dnevno omenjalo v prometnih novicah v povezavi z zastoji pred štirikilometrskim deloviščem na avtocesti proti Framu (in obratno). Vzrok za dodatne zastoje pa niso bila le dela, temveč tudi prometne nesreče. Letos jih je bilo trikrat več kot lani. Največ se jih je na srečo končalo le z materialno škodo.

Svetniki so potrdili kar devet projektov za sanacije in modernizacije najbolj kritičnih cestnih odsekov. Skupno bodo asfaltirali 2,5 kilometra makadamskih odsekov

Vreme jo je v Trnovski vasi lani najbolj zagodlo že v maju, ko so vodotoki poplavljali, sprožilo pa je tudi več plazov.

Alkohol je poleg hitrosti, uporabe mobilnika še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za prometne nesreče. Res je, da v zadnjih letih beležimo pozitivno statistiko glede števila nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, a kot pravi Dragica Sternad Pražnikar z agencije za varnost v prometu: »Če imamo v Sloveniji le enega mrtvega zaradi alkohola, pa če je to moj brat, otrok, starš, potem meni pozitivna statistika nič ne pomaga.«

Po številu prometnih nesreč letošnje leto v mestni občini Ptuj izrazito ne odstopa od lanskega, so pa posledice nesreč težje, ocenjujejo na Policijski postaji Ptuj. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje je umrl motorist, več je bilo hudo telesno poškodovanih.

Osnovna šola Anice Černejeve Makole se že nekaj let sooča s pomanjkanjem koles za izvajanje kolesarskega izpita za petošolce oz. drugih prometnovzgojnih aktivnosti. Težavo so letos rešili, in sicer z akcijo zbiranja koles. V enem mesecu so zbrali 23 koles.

„Vsako življenje, ki ugasne na cesti, je preveč,“ je poudarila voditeljica ptujske prireditve ob svetovnem dnevu prometnih nesreč Zlatka Planinc. „Cesta ne dopušča napak. Želimo si, da se ne bi nikoli pogovarjali o življenju, ki je zaradi posledic prometnih nesreč postalo zvezda na nebu, fotografija s črnim trakom, prižgana svečka na prezgodnjem grobu,“ je dodala Planinčeva, ki obiskovalce skozi prireditev vsako leto pelje s sočutno izbranimi besedami.

Velika večina osnovnih šol v mestni občini Ptuj ima urejena parkirišča, a ne vse. Največ težav s tem ima Osnovna šola Olge Meglič v strogem centru mesta. Prešernova ulica je praviloma polna vozil, parkirnih mest ni veliko. Med šolsko in knjižnično stavbo v Cafovi ulici so le štiri mesta za avtomobile, ki so konstantno polna, še zlasti zjutraj in dopoldne.

Od danes naprej morajo imeti vozniki v Sloveniji po zakonu na vozilih nameščene zimske pnevmatike oziroma imeti v avtomobilu ustrezno zimsko opremo in to ne glede na dejansko vreme. Policija lahko voznike, ki tega ne bodo upoštevali, kaznuje s 40 evri globe.

Da je domišljija goljufov, ki poskušajo priti do vašega denarja, neizmerna, dokazuje tudi nova prevara, ki se je v naši okolici pojavila v zadnjem obdobju in zna spraviti v slabo voljo naivne lastnike avtomobilov, pa tudi motorjev ali drugih vozil.

Na gradbišču trase nove glavne ceste med Markovci in Ormožem se je konec minulega tedna mudila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Z novinarji se je srečala na že zgrajenem viaduktu Sejanca v bližini Ormoža.

Sprememba linij šolskih prevozov in nižje temperature sta glavna razloga, da je ptujski mestni bus zadnje tedne, zlasti v jutranjih urah, nabito poln. Veliko je tako starejših kot šolarjev. Sedišč za vse ob najbolj prometnih konicah ni dovolj.