Miša Pušenjak svetuje: Kako do debelega paradižnika
Za mano in mojimi kolegi iz službe je 4. Festival paradižnika. Potekal je v Mariboru na Centralni mestni tržnici na Lentu. Tekmovali smo v najboljšem debelem paradižniku, najboljšem češnjevcu in za vse mimoidoče najbolj zanimiva kategorija, najdebelejši paradižnik.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letos so bili sicer nekoliko lažji kakor prejšnja leta, a je vseeno najdebelejši tehtal nekaj čez 1,6 kg. Ker pa je bilo največ vprašanj prav na temo, kako priti do res debelih plodov, sem se odločila za ta prispevek.
Na prvem mestu je zagotovo sorta
Zagotovo na prvem mestu je vedno sorta. Iz češnjevca ne bo nikoli 1,6 in več kg težkih plodov. Sorta pomeni v bistvu dednino, se pravi to, kar določa vse lastnosti rastlin, pa tudi vseh drugih živih bitij. No, naj povem, da je večina debelinkov prišla iz domačega semena.
Paradižnik je samoprašna rastlina, zato ni skrbi, da se bo skrižal s sosednjimi sortami. A vseeno velja nekaj pravil, da se takemu križanju popolnoma izognemo. Vedno poberemo seme in iz prvih ali drugih plodov. Kasneje je možnost neželenega razmnoževanja s sosednjimi rastlinami višja. Debeli plodovi so sicer vedno bolj nagnjeni k pokanju. Kadar nastajajo v vročini, je ta efekt še močnejši. Zato naj vas razpoke ne motijo. Navadno imajo tudi manj semena. Predvsem pa ne držijo dolgo. Za pobiranje semena je sicer treba pustiti plod do polne zrelosti. Tako seme bo namreč kaljivo več let. Vendar bodo plodovi takrat mehki in ne bodo čakali dolgo na to, da jih pojemo. To je dedna značilnost.
Seme poberemo tako, da izločimo mezgo s semenom. Če želite dolgotrajno dobro kaljivost, potem to seme fermentirajte. To pomeni, da ga damo v prozorni lonček in vse skupaj postavimo na toplo. Če je mezga zelo gosta, dodajmo malo vode. Pustimo tako dolgo, da se seme z mezgo usede na dno lončka, nad tem pa najdemo prozorno tekočino. To potem počasi odlijemo. Mezgi pa dodamo vodo in premešamo. Ponovno odlijemo in to počnemo tako dolgo, da je na dnu lončka samo seme. Tega potem precedimo in na cedilki še enkrat prečistimo z vodo. Šele tako seme potem dobro posušimo in shranimo.
Na drugem mestu gnojenje in nega
Najdebelejše plodove dobimo zagotovo, če pridelujemo paradižnik na opori, predvsem pa na enem steblu. To pomeni, da odstranjujemo zalistnike. Čeprav vas nekateri še vedno skušajo prepričati, da tega ne počnemo. Seveda ni nujno, a potem so plodovi na vseh steblih manjši. Nekateri so me tudi vprašali, ali bi pustili samo en plod. To ni nujno potrebno. Pri bučah res pomaga, pri paradižniku pa ne toliko. Morda bi odstranili samo naslednje cvetove, a kaj, ko ne vemo, kakšna bo sezona. Letos so bili prvi plodovi debelejši in težji. Prejšnja leta pa so bili lepši drugi plodovi, ne prvi. Torej, odločitev glede tega je vaša. Da pa bodo plodovi čvrstejši in imeli manj težav s pokanjem in konec koncev, da bodo tudi težji, bi jaz rastlinam takoj, ko se oblikujejo prvi plodiči in dosežejo velikost zrna graha, dodajala redno preko listov (foliarno) kalij in kalcij, in sicer izmenično.
Najbolj zanesljivo je seveda, če listna gnojila kupimo. Ti pripravki so dovoljeni v ekološki pridelavi in nimajo karence. Začnemo torej tako, da en teden dodamo kalcijevo listno gnojilo, naslednji teden pa kalijevo. Nujno pa je dodajati obe hranili, saj lahko preveč enega prepreči rastlini sprejem in uporabo drugega. Vsako dodajanje kalcija v zemljo (jajčne lupine …) rastlini ne bo veliko pomagalo. Lahko pa dodamo v zemljo kalij. Že spomladi lahko potresemo ob rednem gnojenju nekje do 20 dag / 10 m2 po celotni površini, nikakor ne v jamice za sajenje.
Od domačih pripravkov vsebuje veliko kalcija mleko, lahko celo kupljeno, ki ga redčimo 1 : 1. Kalij pa vsebuje predvsem pripravek, narejen iz gabezovih nadzemnih delov. Ko pa je zelo vroče, je nujno kalcij dodajati preko listov.
Enkrat sem to že napisala, pa naj se ponovim. Kalcij iz jajčnih lupin je v preveč kompleksnih, velikih molekulah, ki jih rastlina ne sprejema. Lahko si sicer naredimo pripravek, kjer te lupine raztopimo v kisu, ki razkroji te molekule v manjše, rastlinam dostopne molekule. A sama bi sicer jajčne lupine dajala v zemljo, saj so odlična hrana za mikroorganizme in rahljajo zemljo, ne bi jih pa uporabljala kot vir kalcija za paradižnik, še najmanj uspešne pa so, če jih damo v jamice ob sajenju sadik.
Še nekaj, preveč dušika povzroči sicer na oko lepe bujne rastline, a plodovi so manjši.
Seveda pa je zelo pomembna tudi voda. Paradižnik je treba redno in globoko namakati. Pomagamo si lahko z zastirkami, ki tudi hladijo zemljo, a pomembno je, da vode tudi v globini rastlinam nikoli ne zmanjka. In mimogrede, namakanje tudi v času prepovedi, rastlin, ki jih gojimo za hrano, je dovoljeno. Prav tako je dovoljeno namakanje iz akumulacij, zbrane vode v času, ko je vode dovolj. Zato si čim prej omislite tudi posode za zbiranje vode.
Zelo pomembna stvar je tudi oploditev
Plodovi rastlin oz. njihovo osemenje, ki ga mi jemo, nastajajo zato, da rastlina varuje svoje otroke – seme. Več je semena, večji in tudi težji so plodovi. Zato so letos plodovi nekoliko manjši, saj je oprašitev in tudi oploditev povezana z visokimi temperaturami. Bolj je vroče, slabše kakovosti in manj je cvetnega prahu.
Oprašitev paradižnika ni povezana z opraševalci, saj le-ti ne morejo opraviti svoje vloge. Paradižnik tudi nima medičine, ki bi jih pritegnila. Zato je tako nujno zračenje oz. čim bolj odprt rastlinjak podnevi, da vsaj malo zapiha po njem. Čmrlji so zato pomembni opraševalci, ker s svojo težo, ko poskušajo najti nekaj zase v cvetu, cvet stresejo. Ne prenašajo cvetnega prahu s cveta na cvet. Vsaj dokler so vremenske razmere še ugodne. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj so prvi plodovi običajno številčnejši in večji. Namesto čmrljev lahko delo opravite tudi sami. Zjutraj, nekje do 9. ure, sami stresite rastline. Pa ne cele rastline, samo cvetne grozde, socvetja tam, kjer se cvetovi odpirajo. To naredite vsak drugi dan. To lahko naredite ročno, lahko pa na steblo položite topi del električne zobne ščetke, ki je seveda v delujočem stanju.
Prav tako lahko čmrlje privabite na svoj vrt tako, da je okoli rastlinjaka, seveda pa tudi drugod, čim več cvetočih rastlin. Zato spomladi ne hitite s košnjo zelenic. Potem pa sami posadite čim bolj pisane mejice, gredice, zasadite posode … v bližini rastlinjaka, visokih gred in zelenjavnega vrta. Če bodo čmrlje matice spomladi našle hrano v vaši bližini, bodo tam nekje ustvarile tudi gnezda in bo čmrljev za oploditev vseh rastlin na vrtu, ne samo paradižnika, dovolj.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
