Miša Pušenjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsi vemo, da se brez hrane da preživeti veliko dalj časa kakor brez vode. Prav za rastline velja to še bolj kakor za toplokrvna bitja. Vrtnine pa so na pomanjkanje vlage še posebej občutljive. Vrtnine v kratkem času naredijo veliko listne mase. Številne (solata, čebula …) imajo zelo plitek koreninski sistem. Vrtnine delajo korenine samo v določenih, običajno začetnih fazah svojega življenja. Brez vode tudi do hranil ne morejo, in prav to se dogaja zdaj. Česen, pa tudi jeseni sajena čebula, zdaj delata koreninski sistem. Brez vode nimata dostopa do fosforja in kalija, to pa pomeni manj korenin tudi celo poletje. S tem pa je avtomatsko nižji pridelek, pa tudi odpornost rastlin.

Zato je namakanje v pridelavi vrtnin nujno. In namakati moramo tudi zgodaj spomladi (zdaj) pa tudi pozno jeseni, če je suho. Ob sami osnovi, torej dovolj visokem pridelku, vpliva tudi na odpornost rastlin, na kakovost pridelka in seveda, to najbolj opazimo, tudi na višino pridelka.

Začne se že pri sadikah

Naj vam ne bo osnovni cilj, da imajo sadike veliko listov, da so košate in lepo zelene. Prav tako ne smejo biti prevelike. Imeti morajo gost koreninski sistem, ob presajanju naj bodo korenine še bele in predvsem enakomerno porazdeljene po celi koreninski grudi.

Če menite, da je ob presajanju potrebno zalivanje, toplo svetujem, da zalijete jamico, v katero boste sadili sadike. Suha zemlja namreč »ukrade« vodo koreninski grudi, če ni zalita. To se zgodi v nekaj sekundah. Ni kritično, vpliva pa na razvoj koreninskega sistema. Če naredite to, potem lahko posadite najprej vse sadike, potem pa zalijete celo gredo, ne samo vrst ali celo samo sadik. Nikoli ne pozabite osnovnega principa premikanja snovi v naravi, vedno gredo tja, kjer jih je manj. Če zalijete samo sadike, bo suha zemlja v okolici ukradla vodo sadikam.

Vedno namočite globoko, preverite globino zalivanja v začetku. Tako se zemlja ne bo takoj izsušila, korenine pa se bodo hitro pognale tudi v globino. Če se zaliva plitko, samo po površini, potem ostaja koreninski sistem plitek, s tem pa zahteva več vode in hitreje trpi sušo.Po vsem tem pa tla takoj prekrijte z zastirko.

Kako še pomagati rastlinam

Da zmanjšamo vodni stres pri rastlinah, ob listnih gnojilih uporabimo tudi pripravke na osnovi alg v začetku rasti, prav tako pa tudi aminokislin ali rastlinskih izvlečkov pred napovedanimi spremembami temperatur. Od domačih pripravkov pa so to pripravki iz regrata ali ognjičevih cvetov. Ti pripravki pomagajo rastlinam, da imajo v stresnih situacijah več energije za premagovanje stresa. Sodijo med ekološke, naravne pripravke in nimajo karence. Uporabljamo jih tudi v ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati.

V nobenem primeru v sušnih razmerah ne dognojujemo z dušikom, pa naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih vremenskih razmerah bolj škodljivo kakor koristno. Pazimo pa, da imajo rastline na razpolago dovolj kalija, ki je element, ki povečuje odpornost vrtnin. Tega zagotavljajo pripravki iz gabeza. A jih uporabimo še pred nastopom suše, v času suše jim pomagajo samo pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg.

Zastiranje tal

Zastiranje tal ima več pozitivnih vlog pri pridelovanju vrtnin. V suši ostajajo tla pod zastirkami hladna, rahla in vlažna. To pa so ugodni pogoji tako za korenine rastlin kakor za mikroorganizme v tleh. Rastline bodo tako lažje prenašale stresne razmere. A zdaj je s to komponento kar težava. Tla se še niso dovolj ogrela za setve in sajenja večine vrtnin, tudi za krompir so prehladna. Prekrita z zastirko se bodo ogrevala še dalj časa. To morate računati. A ko je tako suho, ima prednost vlaga pred hitrim začetkom sezone.

Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjša. Na večjih površinah običajno uporabljamo folijo, na manjših površinah in vrtovih pa je seveda najbolj pametno in smiselno uporabljati naravne, organske zastirke. Najpogosteje je to kar pokošena trava z zelenic. Lahko pa uporabite v gozdu narezano praprot, porežete divje rastoče rozge in druge visoke rastline v naravi, v trgovinah dobite ne predrag miskantus, odlična je tudi ovčja volna.

Organske zastirke pa imajo še eno dobro lastnost. So dobrodošel vir vlaknin – trajnega humusa. Zadnja leta je že veliko vrtičkarjev prešlo na uporabo kupljenih organskih gnojil, saj je gnoj postal že težko iskana dobrina. Ta so odlična hrana za rastline , tudi za mikroorganizme, ne zagotavljajo pa v tleh trajnega humusa. Samo ta pa je tisti, ki zagotavlja dolgotrajno rahla tla. Rastlinski ostanki naravnih zastirk so torej dobrodošli še v ta namen.

Namakanje je torej ukrep, ki rastlinam zagotavlja dovolj vode, a tudi primerno prehrano, s tem pa tudi odpornost, ne samo visok pridelek, ampak tudi okusnejši in predvsem bolj zdrav pridelek. Vse to je namreč odvisno od raznolike prehrane, ki ne zagotavlja samo osnovnih hranil, ampak tudi mikrohranila. Teh pa je premalo, če rastlini primanjkuje vode.

Čeprav ne želim gledati kozarca na pol praznega, pa se žal bojim, da nas čaka dolgo, vroče in suho poletje. Dobro se je nanj pripraviti.

Miša Pušenjak