Miša Pušenjak svetuje: Opravila na vrtu po koncu poletne pripeke
Za nami je eden najhujših, če ne najhujši vročinski val v naši zgodovini. Ker bodo taki vpadi tropske vročine zagotovo postali stalnica našega vrtičkanja, je mogoče dobro ponoviti osnove, da se vrt in vrtnine pripravijo na tako vročino.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dovolj humusa v tleh je zagotovo tista osnova, ki omogoči, da se vodne molekule čim dalj časa zadržujejo v območju korenin vrtnin. Prav zdaj prihaja čas setve rastlin za zeleno gnojenje. A o tem zagotovo kaj več v nadaljnjih člankih.
Namakanje postaja nuja in obveza tudi na vrtovih
Ko mine vsa ta zmeda in skoraj nemogoče razmere za delo na vrtu, razmislite, kako bi rastlinam v takih razmerah zagotovili dovolj vode. Treba je ukrepati tudi tam, kjer vodovodne vode ni v bližini. Res pa je, da zahteva tam dobava vode veliko dela in iznajdljivosti. A nima smisla imeti vrta in se truditi nekaj mesecev, potem pa v dveh ali treh tednih izgubimo veliko. Tudi za letos še nismo rešeni ponovne suše. Morda temperature ne bodo šle več tako visoko. A letos smo res porabili vso zalogo vode v zemlji, zato teden ali dva brez dežja lahko tudi jeseni povzročita sušo. Zato razmislite, kako bi vodo v času padavin zbirali, kako bi vodo zagotovili vrtninam povsod, kjer se celo leto trudite za dober pridelek.
Senčenje postaja nova praksa
Zasenčimo rastlinjake, to je že skoraj nuja, da imajo vrtnine v njih nekoliko boljše pogoje za življenje. Drugače se ukvarjamo s pomanjkanjem posameznih hranil, pa vedno znova povzročamo nove težave s tem, da skušamo ta hranila zagotoviti, saj rastline do njih pogosto ne morejo. Vendar postaja senčenje tudi del prakse pri pridelovanju na prostem. Mnogi ste si že postavili protitočne mreže, da v nekaj minutah ne izgubite vsega pridelka. Zakaj ne bi teh mrež v takih razmerah izkoristili še za to, da nanje pritrdite senčilne mreže in zasenčite cel vrt. Tretja zadeva pa je senčenje posameznih gred v času setve ali presajanja sadik. Zasenčimo tako, da je senčilo dvignjeno nad gredico, a v tem primeru samo meter ali meter in pol.
Zastirke
Potrebe po zastirkah mnogi še vedno niste osvojili, da je treba imeti zemljo vedno prekrito. Zastirke niso stvar lenobe, kot mnogi menite. Bom že okopal, saj ni tako težko, je pogosto mnenje mnogih. To, da pleveli ne rastejo, je samo nagrada za to, da smo prekrili in pred močnimi sončnimi žarki zavarovali zemljo, korenine rastlin in tudi mikroorganizme. Ko pa postaja tako vroče, pa nam zastirka seveda pomaga tudi pri tem, da izhlapi čim manj vode v času sončnega obsevanja. Vedite namreč, da korenine vrtnin ne funkcionirajo normalno, če je zemlja tako vroča. Zato potem rastline pogosto takoj, ko vročina popusti in pride nekaj vlage, zbolijo. Ko je tako vroče, naj bodo zastirke debelejše, ko pa vročina popusti, so lahko, ni pa nujno, tanjše.
Biostimulansi
V času stresnega vremena svetujem redno (tedensko) uporabo biostimulansov, ki rastlinam pomagajo pri varčevanju z energijo, boljši razporeditvi in uporabi vode ali samo premagovanju stresa. V trgovinah najdemo pripravke, ki vsebujejo izvlečke morskih alg ali aminokislin. Domači pripravki pa so v vročem delu leta pripravki iz ognjiča ali regrata. Vsi pripravki pa so dovoljeni tudi v ekološki pridelavi in nimajo čakalne dobe.
Ko vročina popusti
Vedeti moramo, da je za rastlinami že skoraj polovica življenja in so to zdaj že stara bitja. Stresne situacije so jih spremljale celo življenjsko dobo. Zato je nujno, da jim pomagamo tudi, ko se vročina zaključi.
Zemljo okoli njih prerahljamo takoj, ko je to mogoče, ko ni več premokra. Tako bomo zbudili koreninski sistem, pospešili razvoj mikroorganizmov, s tem pa omogočili boljši sprejem prepotrebnih hranil v rastline. Če je nameščena zastirka, vseeno preverite, kakšna je zemlja pod njo. Če je zbita, zemljo na hitro prerahljajte, potem pa spet tla pokrijte z izbrano zastirko.
Kapusnice so zdaj zelo ogrožene s strani prav posebne bakterije, ki ji rečemo žilavka kapusnic. Proti bakterijam se lahko borimo samo z bakrenimi pripravki. Bakrena listna gnojila so na razpolago tudi vrtičkarjem. Svetujem, da vse kapusnice nemudoma po padavinah, bolje bi bilo celo pred in za njimi, poškropimo z bakrenimi listnimi gnojili. Samo deloma lahko deluje tudi pripravek, čaj iz rmana ali žajblja.
Že celo poletje se na listih paprike pojavlja druga, a prav tako nevarna bakterija. Tudi fižol je zdaj ogrožen z napadi bakterije in/ali glivice vdrte pegavosti fižola. Zato tudi ti dve vrtnini poškropimo z bakrenimi listnimi gnojili. Tukaj bi jaz vsaj takoj po padavinah res uporabila baker, v nadaljevanju pa morda domače pripravke.
Pršice so že pred tem vročinskim valom ogrožale tudi fižol in bučnice. Njihov napad je običajno najmočnejši prav ob koncu vročinskega vala. Zato svetujem uporabo pripravka iz preslice, a najprej poskrbimo seveda za bakterije. Pripravkov iz bakra in preslice pa ne smemo mešati. A preslica deluje dobro preventivno. Bolj zagotovo, če smo pršico že opazili, delujejo žvepleni pripravki. Dobimo lahko tudi žveplena listna gnojila, le bolj redka so, kakor bakrena.
Bakrenih in žveplenih pripravkov ne mešamo z biostimulansi, razen če dobimo že pripravljene kombinirane izdelke.
Gnojenje po sušnem stresu
Ja, take vremenske razmere lahko povzročijo tudi, da rastlinam hranila še nekaj časa ne bodo na razpolago. Zato svetujem tokrat zalivanje s kupljenimi gnojili, če jih najdete v trgovinah. Lahko pa si pripravek sami pripravite iz kopriv, ki jih v vročinskem valu ne uporabljamo. Najbolj primeren pa je kompostni pripravek. Kompost, po možnosti povsem preperel, nasujemo v vedra do približno 30 % višine vedra. Nato nalijemo vodo, najbolj podtalnico ali deževnico, dobro premešamo in pustimo stati nekaj ur. Nato s tem pripravkom zalijemo vse vrtnine. To toplo priporočam.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
