Miša Pušenjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Veliko težav je z nenastankom plodov, z odpadanjem cvetov, sušenjem plodičev … Zdaj pa nas vročina pesti že skoraj cel mesec. Mnogi menijo, da je cvetenje zagotovilo, da bomo pridelali tudi plodove. Pa je res tako?

Kako pride do plodu?

Res je, da je cvetenje nujno za možnost nastanka plodov, seveda pa ni nujno, da se bo to tudi zgodilo. Za plod sta v 90 % primerov potrebna najprej cvet, pri nekaterih rastlinah, kot so bučevke, so potrebni moški in ženski cvetovi, a potrebni so tudi opraševalci in ustrezne vremenske razmere. Cvet je lahko dvospolni, en cvet ima moške in ženske organe: pestič in plodnica sta ženski del cveta, prašniki so moški del cveta. Vendar ni povsod tako. Cvet je lahko tudi enospolni, ima samo ženske ali samo moške dele cveta. Pri tem pa so lahko na eni rastlini samo moški cvetovi, na drugi pa samo ženski (lep primer med vrtninami je špargelj ali špinača, najbolj znan pa zagotovo kivi). Rečemo jim dvodomne rastline. Enodomne rastline pa so tiste, ki imajo ženske in moške cvetove ločene, a na eni rastlini. Najbolj znane so bučevke, bučke, buče, lubenice, melone … Do plodu pride, ko se združijo moške in ženske spolne celice. Zagotoviti je treba, da pride cvetni prah na brazdo pestiča. A to je šele oprašitev. Mrzle majske noči so poškodovale plodnice cvetov, ki jih sploh še nismo videli, saj so že hitro v rastnem vršičku. Posledica so razne kraste in nepravilne oblike plodov paradižnika, prvi plodiči paprike pa odpadajo. Plodnica je bila za zadostno oploditev preveč poškodovana. Lahko pa je močan in izredno dolg vročinski val samo zavrl kalitev cvetnega prahu in zmotil oploditev. Brez skrbi, če se to dogaja. Kasneje boste pridelali še dovolj plodov za sprotno porabo.

Miša Pušenjak

Buče cvetijo in ni plodov

To je najpogostejše vprašanje po mrzli pomladi. Bučevke imajo torej dvojne cvetove, moške in ženske. Oboji so potrebni za plod. Pri vrežastih sortah je normalno, da rastlina v začetku nastavi samo moške cvetove. Potrebuje čas, da se razvije koreninski sistem, dovolj listov in s tem dovolj hrane za plodove.

Ker je bil cel maj prehladen, korenin ni veliko, rastlina preprosto ne more prehraniti plodov, zato ženskih cvetov ni. Ker pa so moški cvetovi na dolgih pecljih, ki najpogosteje gledajo iz posevka, saj morajo privabiti opraševalce, je na prvi pogled videti, da bo plodov veliko. Pa seveda ni tako. Ženski cvetovi so na kratkih pecljih, že od malega jih prepoznamo po plodnici, manjši bučki pod venčnimi listi. Potrebni so torej ugodni pogoji, da rastlina sploh nastavi ženske cvetove. Potem pa je potreben nekdo, ki bo cvetni prah z moških cvetov prenesel na brazde pestiča ženskega cveta. Kadar opraševalcev ni, plodov ni ali pa so majhni. Če je prevroče, če so rastline žejne, ne pride do oploditve. Cvetni prah ne kali, ne pride do stika med moško in žensko dednino.

Letos lahko pričakujemo veliko moških in le malo ženskih cvetov. Če pa s svojim napačnim ravnanjem, uporabo insekticidov, pa tudi drugih sredstev za varstvo rastlin uničujemo opraševalce, je plodov še manj. Zato posadite okoli vrta, njive, rastlinjaka, visokih gred čim več cvetočih in dišečih rastlin, zelišč, da opraševalci najdejo vaše buče. Namakanje je seveda del opravkov vročega dela poletja.

Solatne kumare in sušenje plodičev

Tudi hibridi, ki nastavljajo same ženske cvetove, v takem vremenu ne zagotavljajo pridelka. Pri njih se že oblikovani plodiči posušijo. Vzrok je isti: rastlina nima dovolj moči, saj se korenine v mrzli zemlji niso dovolj razvile, da bi plodove prehranila do obiranja.

Ta primer srečamo pri solatnih kumarah skoraj vsako leto, v peti etaži se večina plodičev posuši. To se zgodi ne glede na vreme. Hibridne sorte (tudi pri bučkah je ta primer) nastavljajo samo ženske cvetove, do plodov pride brez prisotnosti cvetnega prahu.

Rešitev je v tem primeru dvojna. Nikoli ne posadimo vse količine sadik naenkrat. Naredimo 14-dnevni zamik, tako se bo ta pojav tudi zamaknil, zato ne bomo ostali v nekem trenutku popolnoma brez pridelka. Hkrati vsaj do 1,5 m višine rastlin puščamo samo glavno steblo, trgamo vse stranske poganjke. Obenem pa rastline redno, tedensko krepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Z njimi v začetku rasti, od presajanja naprej, zalivamo. Ko se oblikujejo prvi plodovi, začnemo z listnim gnojenjem. Ko pa se dnevne temperature dvigujejo nad 35 oC, začnemo vsem plodovkam, na prostem in v rastlinjaku, dodajati še kalcij. Kalcij seveda ni samo za paradižnik, potrebujejo ga vse plodovke.

Druga rešitev je za mnoge sprejemljivejša. To je vsekakor pogosta uporaba pripravkov, ki vsebujejo morske alge. Začnemo že pred presajanjem in nadaljujemo v stresnih razmerah vsak teden, potem pa na 14 dni. Pred vročinskim valom in tudi med njim pa lahko uporabite pripravek iz regrata ali ognjiča. Prav tako rastlinam pomaga silicij, ki ga je veliko v preslici.

Odpadanje cvetov

Poleti, ko je vroče, pa se dogaja nekaj drugega. Previsoke temperature uničujejo vitalnost cvetnega prahu. Včasih povzročijo tudi napačno zgradbo cvetov, predvsem pri paradižniku. Brazda pestiča pogleda iz cveta, zato je preprečena oprašitev. Pri fižolu pa cvetni prah ni ploden, ko je prevroče, ne pride do oploditve. Pri previsoki zračni vlagi lahko ostane prilepljen na prašnice in se ne sprosti. Skratka, moten je prvi del oploditve – oprašitev. Če ne pride do tega, ni plodu. Ko cvetovi odcvetijo, seveda odpadejo. Kaj lahko naredimo? Moram priznati, da veliko ne. V rastlinjaku skušajte na vsak način zniževati temperaturo z ventilatorji, s senčenjem. Veliko lahko pripomore tudi redna, izmenična uporaba alg in aminokislin. En teden uporabimo alge, drugi teden aminokisline.

Fižol je na visoke temperature še bolj občutljiv. Zato je odpadanje cvetov pogosto. Sprva visoke temperature blaži kombinacija s koruzo. Vendar tudi koruza ne odpravi vedno popolnoma tega pojava. Kasneje pa se popravi sam po sebi, ko ni več vroče. Torej je potrebna potrpežljivost. Vsekakor pa uporaba pripravkov na osnovi alg ne bo odveč.

Na ta pojav je občutljiv samo visoki fižol. Zato vedno posejte še nekaj nizkega fižola, posebej tistega za stročje.

 Za konec

Včasih se vremenskim razmeram preprosto ne moremo izogniti. Pripravki z algami, aminokislinami, rastlinski izvlečki in vitaminskimi kompleksi rastlinam nekoliko pomagajo, povsem rešiti pa težav v stresnem vremenu ne morejo. Če pa rastline to obdobje prestanejo krepke in zdrave, bodo še obilno rodile, ko se vremenske razmere izboljšajo. Narava vedno zahteva potrpežljivost in zmernost.