Doroteja ohranja del preteklosti za prihodnje generacije
Pri rosnih 23 letih Doroteja Jakop iz Biša sodeluje pri obnovi pomembnih spomenikov in umetnin. Kot študentko, še zelo mlado restavratorko, jo je delo popeljalo na različna delovišča, med drugim tudi na Ptuj, kjer je sodelovala pri ohranjanju zgodovinskih sledi na stavbi Upravne enote Ptuj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Delala je tudi na stranskem oltarju svetega Sebastjana v Lenartu, v Podčetrtku na gradu je sodelovala pri restavriranju sobane, na železniški postaji v Mariboru pri restavriranju stene in tal. Trenutno sodeluje pri obnovi dvorca v Spodnji Polskavi. Imela pa je že tudi nekaj samostojnih projektov.
»Ko sem izvedela, da obstaja študij, pri katerem se združujejo umetnost, kemija in raziskovanje, sem pomislila: to je to. Na začetku sploh nisem vedela za oddelek konserviranje-restavriranje likovnih del na Akademiji. Oče je našel in dejal, da me zaradi moje natančnosti in vztrajnosti vidi v tej stroki. To me je spodbudilo, da resno razmislim o tej poti in ugotovila sem, da prav to združuje vse, kar me veseli,« pravi Doroteja.
Prepričana je, da je javnost o delu konservatorjev in restavratorjev premalo ozaveščena: »Veliko ljudi si predstavlja, da je naše delo predvsem popravljanje starih predmetov s ciljem, da predmet izgleda kot nov. A ni vedno tako. V resnici je za tem veliko raziskovanja, dokumentacije in poznavanja materialov ter tudi precej etičnih odločitev.« Vse mora biti izvedeno na način, da se čim bolj ohrani izvirnost predmeta.
Kaj se skriva za njenim delom?
Dorotejino delo je zelo raznoliko. Kot pravi, si najbolj želi, da bi ljudje videli začetni del procesa spoznavanja materiala, pregled stanja in nato testiranje različnih raztopin ter materialov: »Pri tem ugotavljamo, kateri material je za umetnino najprimernejši, najvarnejši in hkrati čim bolj reverzibilen. Naš poseg ne sme postati trajni del umetnine. Material, ki ga vnesemo, mora biti mogoče v prihodnosti tudi odstraniti. Tako lahko naslednji restavrator naš poseg po potrebi spremeni ali odstrani, če se čez čas pojavi primernejša ali boljša rešitev.«
Zmotno je prepričanje, da lahko manjkajoče dele kar »dorišejo« po lastni domišljiji in presoji. Pri restavriranju je zelo pomembno spoštovanje originala, s ciljem, da ga čimbolje ohranijo in predstavijo.
Od mode do restavratorstva
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
