Na gradu Muretinci se je zavrtel čas nazaj v srednji vek. Baronov tabor je namreč tudi letos privabil številne skupine iz Slovenije in tujine, ki prikazujejo srednjeveško življenje, obrti in igre. Organizatorju, kulturno umetniškemu društvu Baron, ki ga že vrsto let vodi Janez Golc oz. baron Jakob Breuner Markovski, je letos vreme dobro služilo. Bogato in zanimivo dogajanje so tokrat popestrili s številnimi aktivnostmi, kot so lokostrelstvo, poslikave obraza, srednjeveški vrtiljak za otroke, mečevanja, ognjeni spektakel, srednjeveška glasba … Osrednji dogodek je baronova večerja z nastopi skupin, na kateri ni manjkal niti dvorni norček.

Obisk gasilskega muzeja, vpogled v izvidniško vozilo slovenske vojske, spoznavanje gasilskih tehnik gašenja, tekmovalne igre … To je samo nekaj najzanimivejših aktivnosti in dogodivščin 2. tabora Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč. Okoli 110 mladih gasilk in gasilcev iz vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev je skupaj z mentorji tri dni aktivno preživelo v Športnem parku Bukovci. Spali so v šotorih, dobro jedli in se veliko novega naučili.

Na predvečer šentvoršce, praznika Ptujskogorske Matere Božje, je bazilika gostila sveto mašo, katere somaševanje je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, posebnost praznične maše pa je bila glasba.

Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Kidričevo je letos priredilo jubilejno, 20. likovno kolonijo. Poimenovali so jo Krog-naokrog, ustvarjena dela so na ogled v slavnostni dvorani dvorca Sternthal.

Kidričevsko občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje ima novega direktorja. Nadzorni svet je med 24 prijavljenimi kandidati na razgovor povabil tri, med njimi pa izbral domačina iz Lovrenca na Dravskem polju Aleša Predikako.

Podobno kot v drugih občinah so tudi v Majšperku na pragu poletja potrdili število vrtčevskih oddelkov in zaposlenih v domačem vrtcu. »Šest oddelkov je v matičnem vrtcu, dva v kreativnem centru in en oddelek na Ptujski Gori. Mesečno spremljamo tudi stroške, za zdaj ni potrebe po korekciji cene,« je povedal župan Sašo Kodrič.

Na Hajdini poteka glasovanje o participativnem proračunu. Občina bo za projekte, ki jih bodo občani podprli z največ glasovi, namenila 30.000 evrov. V izboru je osem projektov, glasovati bo moč še to in naslednjo sredo.

Vrtec Videm, ki deluje na štirih lokacijah, naj bi v jeseni povezal 12 oddelkov, od tega tudi dva na Selih. Slednje je sicer odvisno od pridobljenega uporabnega dovoljenja za montažni vrtec. Na podlagi oddelkov in predvidenega števila otrok je Šola Videm, pod okriljem katere deluje vrtec, pripravila izračun novih cen vrtca. A te ne bodo višje za dobrih 10 %, kot je bilo predstavljeno, temveč v povprečju kar za  20 odstotkov oz. za petino.

Na ptujskem vrtu semen na Infrastrukturnem centru Ptuj je Kmetijski inštitut Slovenije priredil Dan slovenskih sort, kjer so predstavniki inštituta s člani različnih nevladnih organizacij ali entuziasti s področja ohranjanja in izmenjave semen govorili o pomenu in možnosti ohranjanja avtohtonih semen. »Semena so bogastvo naroda in dežele,« je poudarila Irena Rotar, aktivistka s področja samooskrbe in pobudnica Štafete semen – izmenjave semen, ki živi že 12 let.

Ptuj je bil pred tremi leti v središču afere s komunalnim blatom, saj so prevozniki blato s ptujske čistilne naprave namesto na obdelavo ali v sežigalnico na uničenje odlagali v naravo, na obronke zelenega Pohorja. Afera je izbruhnila v začetku poletja, temperature v mestu ob Dravi pa ni dvigovalo samo vreme, ampak tudi vroče politično dogajanje in grožnje s tožbami.

Nespoštovanje do učiteljev, nezainteresiranost za šolsko delo, povečanje spletnega nasilja oziroma nadlegovanja … – izzivi, s katerimi se soočajo šolniki, izzivi, s katerimi bi se v prvi vrsti morali soočiti starši. Slednji pa vse pogosteje težav v obnašanju otrok ne prepoznajo ali se ne strinjajo z ukrepi, ki ji izreče šola, opaža podlehniški ravnatelj Dejan Kopold. Nikakor ne gre za osamljen primer.

Festival Arsana letos s strnjenimi dogodki vabi od julija do konca avgusta. Ob promocijskih knjižicah z več kot 50 dogodki je ptujska in slovenska pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je od drugega festivala Arsana vpeta v festivalsko dogajanje, že tretje leto zapored tudi poskrbela za svojevrstno vabilo v izložbenih oknih starega mestnega jedra.

Slovenske avtoceste so stare, od skupno okoli 625 kilometrov, kolikor jih trenutno premoremo, jih je več kot polovica starih več kot 20 let. Zato jih je treba vzdrževati, tukaj pa se velikokrat zaplete. Gradbeniki za izgradnjo nekaj kilometrov avtoceste namreč potrebujejo več mesecev, pa še to po navadi ni dovolj in jim odgovorni rok še malce »podaljšajo«. Medtem se na cestah gosti promet, jezni in nemočni kupci vinjet pa čakajo v kolonah.

Naselje Žabjak je med tistimi deli občine, ki so jih v zadnjih letih najbolj intenzivno dograjevali in poseljevali. Urejanje komunalne infrastrukture pa temu ne sledi, saj ni ne pločnikov ne ustreznih križišč, ne prehodov za pešce.

Kot kaže, se bo zgodil trenutek, na katerega v Spodnjem Podravju čakamo dve desetletji. Če na DARSovo izbiro gradbinca ne bo pritožbe, bi že kmalu v občinah Markovci, Gorišnica in Ormož na trasi nove glavne ceste lahko zahrumeli gradbeni stroji.

Kljub temu da je SDH, ki je 100-odstotni lastnik Mariborske livarne Maribor (MLM) in hkrati največji upnik družbe, skupaj s preostalima upnikoma Gorenjsko banko in SID banko odobril kratkoročni moratorij na odplačilo posojil MLM, je šlo v ponedeljek okoli 50 zaposlenih na čakanje.

Uprava za zaščito in reševanje je po slabem mesecu od obilnih nalivov, vetra in toče le izdala sklep o začetku ocenjevanje škode, ki je posledica neurij med tretjim in sedmim junijem. Izpolnjen je bil namreč pogoj za začetek ocenjevanja škode, ki pravi, da mora predhodna ocena škode presegati 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2024, to pomeni 42 milijonov evrov.

Z zelenjavo smo bili Slovenci lani le 33 % samooskrbni. Delež skozi leta niha, vseskozi pa je krepko pod 50 %, ob tem pa se že leta ponavlja mantra, kako bi lahko bilo npr. Podravje zelenjavni vrt Slovenije. Slednje zato, ker z nekaj desetarskimi njivami ni mogoče konkurirati kmetom ali podjetjem, ki poljščine pridelujejo na prostranih poljih sosednjih držav. Zadružna zveza Slovenije pa je nedavno puščico krivde za (po njihovo) kritično stanje slovenskega zelenjadarstva uperila v trgovce, češ da postavljajo prenizke odkupne cene in naročajo premajhne količine domače zelenjave. Pri enem od trgovcev so (neuradno) odgovorili, da so nad izjavo oz. potezo zadružnikov presenečeni, obenem pa opozorili, da si morajo tudi zadruge pripisati del krivde.

»Glede na analize NPZ smo ugotovili, da so imeli učenci pri matematiki precejšnje težave z osnovnimi računskimi operacijami. Pri slovenščini so bile najslabše rešene naloge branja z razumevanjem. Najbolj izstopajo težave pri podajanju lastnega mnenja in argumentiranju. Vsem tem vsebinam bomo morali dati v prihodnje več pozornosti,« je povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Te ugotovitve se skladajo z rezultati NPZ na nacionalnem nivoju, ki jih je v teh dneh objavil Državni izpitni center. Podatki kažejo, da so bili šestošolci v šolskem letu 2023/24 najslabši pri slovenščini, devetošolci pa pri matematiki.