Računsko sodišče o komunalnem blatu: "teksas" sistem brez nadzora
Ptuj je bil pred tremi leti v središču afere s komunalnim blatom, saj so prevozniki blato s ptujske čistilne naprave namesto na obdelavo ali v sežigalnico na uničenje odlagali v naravo, na obronke zelenega Pohorja. Afera je izbruhnila v začetku poletja, temperature v mestu ob Dravi pa ni dvigovalo samo vreme, ampak tudi vroče politično dogajanje in grožnje s tožbami.
Ko so indici jasno nakazali, da je blato na Pohorju ptujsko, je vodstvo občine direktorju Komunale Janku Šircu zaščitilo hrbet. Mestni svetniki, ki so bili z opozorili glasni, pa so prejeli pozdrave Širčevih odvetnikov. Zadeva bo za večno ostala brez epiloga, saj pravna država sodi le igralcem, ne pa tudi režiserjem zgodbe. V začetku leta je sicer eden od vpletenih, ki je prevoznikom kazal mesto, kam naj blato odložijo, krivdo priznal, sodišče mu je naložilo kazen vikend zapora.
Nepregledni, nejasni in pomanjkljivi predpisi
Po burnem dogajanju na Ptuju je ravnanje s komunalnim blatom pod drobnogled vzelo Računsko sodišče, ki je v prvi vrsti našlo pravno praznino. „Pristojno ministrstvo ni pripravilo predpisov na način, da bi celovito in nedvoumno urejali ravnanje s komunalnim blatom. Nepregledna, nejasna in pomanjkljiva ureditev v predpisih otežuje sledljivost komunalnega blata ter povzroča nejasnosti pri opredelitvi potrebnih ravnanj in odgovornosti,“ so opozorili revizorji, ki so pod drobnogled vzeli ministrstvi za okolje in naravne vire, oba resorna inšpektorata ter republiško agencijo za okolje Arso. Poudarili so, da sta ministrstvo in Arso vzpostavila sistem za evidentiranje komunalnega blata in spremljanje ravnanja z njim, vendar ta ne zagotavlja sledljivosti do njegove končne obdelave. „Ministrstvo vodi evidence, ki so javno dostopne. Arso evidence o količinah nastalega, obdelanega in oddanega blata vodi na podlagi evidenc, ki jih komunalna podjetja sporočajo za preteklo leto. Arso tako med letom ne razpolaga z ažurnimi podatki o trenutnih količinah nastalega in obdelanega komunalnega blata. Dejstvo, da je bilo v nekaj primerih komunalno blato, ki je odpadek, puščeno na za to nepredvidenih mestih v okolju, pa kaže na to, da v sistemu obstajajo slabosti.“
Rešitve dokončne obdelave za količine komunalnega blata, ki nastane v Sloveniji, nimamo.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
