Ženska izpoved dveh generacij
V Galeriji Luna bo julija in avgusta na ogled razstava dveh kipark Sonje Tavčar Skaberne in Sabine Skaberne, matere in hčerke, pod naslovom Ženska kiparska izpoved dveh generacij, ki je nekaj posebnega.
V Galeriji Luna bo julija in avgusta na ogled razstava dveh kipark Sonje Tavčar Skaberne in Sabine Skaberne, matere in hčerke, pod naslovom Ženska kiparska izpoved dveh generacij, ki je nekaj posebnega.
Gasilci v nekaterih občinah vozijo učence na različna tekmovanja in druge prireditve. V zadnjem času, ko so cene šolskih prevozov izredno poskočile, jih osnovne šole vse pogosteje prosijo za pomoč. Tovrstna praksa pa gre očitno nekaterim prevoznikom v nos. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, naj bi se eden izmed njih celo pritožil na Inšpektorat RS za delo, češ da mu gasilci »odžirajo« kruh.
Z načrtovano spremembo zakona o rejniški dejavnosti naj bi se položaj rejnikov v Sloveniji nekoliko izboljšal. Med drugim bo višje plačilo za opravljeno delo rejnikov. Trenutno je precej nizko in znaša 164 evrov mesečno, po novem bo ta znesek 300 evrov. Na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje ugotavljajo, da število rejniških družin v zadnjih letih upada. Trenutno je na Ptujskem v rejniških družinah nameščenih 21 otrok.
Župan Danijel Vrbnjak je aprila podpisal pogodbo s Komunalnim podjetjem Ormož in radgonskim Energoinvestom za 1,9 milijona evrov vredno komunalno ureditev ekonomsko-poslovne cone (EPC) Glinokop Ormož.
Slovenija v 30 letih ni poskrbela za sistemsko ureditev dokončne predelave komunalnih odpadkov in blata s čistilnih naprav. Obe področji – odpadke in kanalizacijo – je elegantno preložila na občine in si oprala roke pred odgovornostjo.
Devet svetnikov je županov predlog o podražitvi cen najemnin za dvorane potrdilo, osem jih je glasovalo proti. Več se jih je oglasilo tudi s pomisleki, ali je višanje cen najema res nujno.
Dornavski svetniki so na julijski seji največ razprave namenili novi organizaciji šolskih prevozov, ki bodo na redni liniji, vpisu otrok v vrtec, na novo so sprejeli ustanovitveni odlok javnega zavoda za kulturo, turizem in šport.
Veliko občin tako v Sloveniji kot po svetu se z vročino spopada z različnimi načini hlajenja, med drugim tudi s pršilniki. Predvsem v strogih centrih mestnih jeder, kjer je malo dreves in temperature posledično močno narastejo, je to dobrodošel ukrep, ki naj bi ga uvedli tudi na Ptuju.
Različni izdelki po ugodnih cenah, včasih več kot dvomljive kakovosti, ali pa celo le nakup mačka v žaklju. Nakupi prek spleta so lahko zelo privlačni, a ker jih je vse več, se države druga za drugo vse bolj sprašujejo, koliko od tega prometa bi lahko vzele zase. Na obzorju so zato nekatere spremembe, ki pa navadnih potrošnikov ne bodo pustile povsem hladnih.
Konec tega tedna bodo predvidoma zaključena vsa gradbena dela na cesti Volkmerjeva–Mestni Vrh, kjer urejajo križišče.
Medtem ko družba Elektro Maribor vsako leto pridela nekaj milijonov evrov dobička, po drugi strani na terenu ne pušča najlepšega vtisa. Marsikje je opaziti majave drogove, nekatere pokonci držijo žice, drugi so podprti s koli, tretji naslonjeni na kakšen objekt. Zakaj denarja namesto v dobiček in dividende podjetje ne nameni za modernizacijo omrežja?
V kidričevskem Talumu so letos dali delavcem možnost odločitve, ali bodo še naprej malicali v tovarniški menzi ali pa jim izplačajo nadomestilo za malico in si jo priskrbijo sami. Po naših podatkih je osip malic v menzi, ki jo vodi Talumovo hčerinsko podjetje Vital, precejšen. Kolikšen točno, v vodstvu Taluma niso želeli razkriti.
Od začetka letošnjega leta je v veljavi nova zakonodaja, ki zvišuje prispevke za v tujino napotene delavce. Odločevalci na ministrstvu za delo so novelo utemeljili kot nujo pri gradnji konkurenčnosti gospodarstva na kakovosti storitev namesto na socialnem dampingu. A o kakšni gradnji konkurenčnosti je govora ob 30-odstotnem zvišanju prispevkov, se sprašujejo štajerski podjetniki, ki svojo dejavnost že selijo v tujino, tam odpirajo poslovalnice ali pa jim celo grozi stečaj.
Maj in junij sta meseca, ko je že tradicionalno največ porok. Letos se je na Upravni enoti Ptuj največ parov poročilo 25. maja in 8. junija, na oba datuma je bilo po osem porok. Statistični podatki za letos pa kažejo, da se je očitno trend naraščajočega števila porok nekoliko ustavil. V prvi polovici tega leta je bilo manj porok kot v primerljivem obdobju lani.
V občini Slovenska Bistrica še danes odpravljajo posledice sobotnega neurja s točo, ki je po besedah župana Ivana Žagarja povzročilo veliko škodo. Poškodbe so na najmanj 420 objektih, predvsem na strešnih kritinah, škoda je tudi na avtomobilih in kmetijskih površinah. Eni družini so morali zaradi poškodovanega doma priskrbeti nadomestno stanovanje.
Ptujski gimnazijci so se na splošni maturi odlično odrezali, saj so dosegli 91,7-odstotni uspeh, kar ne zaostaja veliko za slovenskim povprečjem. Ravnatelj Boštjan Šeruga je z rezultati izjemno zadovoljen, veliko je bilo odličnih maturantov, trije tudi zlati. Na nacionalnem nivoju je bilo uspešnih 92 odstotkov kandidatov, vse točke jih je doseglo 20.
Konec šolskega leta je v Ormožu zmeraj zelo živahno; pa ne le zaradi nabiranja še zadnjih ocen in slednjič metanja šolske torbe v kot do septembra, pač pa tudi ali zlasti zaradi drugega dogajanja.
Marsikje žetev ohranjajo še na stari način; zlasti je to znano na Polenšaku in v Prvencih, kjer so žetev iz časov naših babic in dedkov prikazali tudi 6. julija letos. Z vsakoletnimi prireditvami obujajo spomin na te čase in mlajši generaciji pokažejo, kako se je tem stvarem streglo nekoč. Pri spravilu je prvi na vrsti ječmen, sledita nekako istočasno pšenica in žito, potem oves in proso ter kot zadnja ajda.
Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev, Slovenci pa imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Zato začenjajo kampanjo, da bi zakonsko uredili dostop do brezplačne vode iz pipe v restavracijah in zdraviliščih. Pri tem vse pozivajo k oddaji podpisa podpore.
V Spodnjem Podravju samo še dve župniji organizirata oratorij. Tovrstni dogodek je namreč velik organizacijski zalogaj, poleg tega je treba zagotoviti dovolj veliko število animatorjev. Najdaljšo tradicijo ima ptujski oratorij, ki so ga prvič izvedli leta 2001. Na Hajdini pa je bil pred šestimi leti pobudnik mladi duhovnik Primož Lorbek.