Med osmimi kandidati za direktorski stolček Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je le en sam izpolnjeval vse razpisne pogoje in oddal vsa potrebna dokazila. Milan Klemenc je tako postal edini možen in po mnenju sveta zavoda tudi primeren kandidat za to delovno mesto.

Časnik Finance že 17 let oblikuje lestvico sto najbogatejših Slovencev. Pred več kot desetletjem je bila edina na lestvici s ptujskega konca družina nekdanjega župana občine Zavrč in gospodarstvenika Mirana Vuka. S Spodnjim Podravjem je povezan še en milijonar, ki smo ga v preteklosti srečevali na lestvici – Darko Horvat, ki ima eno od svojih posestev v Strelcih v občini Markovci. Vuka in Horvata v družbi sto najbogatejših več ne najdemo, nedvomno pa sta premoženje ohranila in se iz baz javno dostopnih podatkov umaknila.

Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih, so dosegli spremembo uredbe in dogovor o izplačilu okrog 500 evrov nadomestila po hektarju. Uredba je bila poslana tudi v Bruselj, ki je zanjo prižgal zeleno luč, a kmetje izplačil še vedno niso prejeli, kajti slovenska vlada uredbe še ni sprejela. »Vedno, ko nam to ustreza, se izgovarjamo na Bruselj, a pravi razlog za zaviranje je naša država,« je jasen Milan Unuk, kmet z Dravskega polja in pogajalec za vodovarstvena območja.

Proračun v Vidmu za prihodnje leto je pod streho. V ospredju pa za razliko do prejšnjih sej ni bila problematika vrtca ali zdravstvenega doma, temveč ceste. Tone Topolovec iz Velike Varnice pod sv. Avguštinom je ponovno opozoril na 700 metrov dolg cestni odsek, ki ga je pred leti prepustil občini z obljubo, da ga bo ta odela v asfaltno preobleko: »Že 40 let sam čistim mulde in skrbim za odvodnjavanje ceste in še vedno hodim po makadamu. Cesto potrebujem sedaj, ko sem še živ, ko bom enkrat na pokopališču, je več ne potrebujem.«

Med starši so vse glasnejše govorice, da njihovi otroci v podaljšanem bivanju več ne delajo domačih nalog oz. jih učitelji k temu ne spodbudijo. Ob tem se marsikdo sprašuje, kaj dejansko počnejo učenci, ko končajo pouk in čakajo svoje starše, da pridejo ponje. Dejstvo je, da so nekateri učenci v šoli do 15. ure ali še dlje, nato jih čakajo še popoldanske aktivnosti. Ko pridejo v poznih popoldanskih urah domov, pa ugotovijo, da je treba narediti še domačo nalogo. Časa za kakovostno preživljanje časa z družino tako ne ostane veliko.

S potrditvijo investicijske dokumentacije so svetniki dali zeleno luč za drugi del sanacije cest po izgradnji daljnovoda Cirkovce–Pince, ki naj bi se po izboru izvajalca začela aprila prihodnje leto, končala pa do oktobra.

Policisti so stopili na prste 41-letniku, ki ga sumijo serije tatvin.

Med vsemi enotami Doma upokojencev Ptuj je najmanjša kidričevska, ki je prejšnji teden obeležila 15 let delovanja. V njej je prostora za 74 starostnikov.

Ptujski ambasador humanosti Ignac Habjanič je zbiranje zamaškov za dober namen in predelavo začel pred dvanajstimi leti. Na novembrskem odvozu je bila gostja Laura Unuk, prva slovenska šahistka v skoraj 90-letni zgodovini Šahovske zveze Slovenije z naslovom mednarodnega mojstra.

Prizorišče letošnjih Maistrovih prireditev je bila letos poleg Zavrha tudi vasica Nadbišec.

Slavnostna dvorana ptujskega gradu je zadnji novembrski petek, ko je potekala svečana akademija Planinskega društva Ptuj ob njegovi 70-letnici, pokala po šivih. Ob članih, ki jih je v več kot 700, so se akademije udeležili tudi številni gostje, med njimi Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, in legendarni alpinist Viki Grošelj. Društvu je čestital ob jubileju, še posebej pa ga kot športnega pedagoga navdušuje, da ima toliko mladih.

V dominikanskem samostanu je bilo 22. novembra nadvse svečano. Na svojem 25. prazniku so se zbrali gasilci 14 prostovoljnih gasilskih društev, ki sestavljajo Območno gasilsko zvezo Ptuj. Ob tej priložnosti so se jim pridružili tudi predstavniki GZ Slovenije oz. Gasilske regijske organizacije, prijatelji iz Hrvaške in nekateri drugi. Pozdravila jih je tudi ptujska županja Nuška Gajšek ter čestitala je vsem prejemnikom priznanj.

V začetku letošnjega leta je vodenje Društva gospodinj Cirkulane od Vide Brodnjak prevzela Marjana Arbeiter, upokojena gostilničarka, ki je vrsto let izjemno aktivna v lokalnem okolju, med drugim je tudi vodja članic pri domačem gasilskem društvu. Njena želja je, da bi se gospodinje družile tudi v prihodnje in sodelovale na raznih dogodkih, predvsem pa, da bi se društvu priključile tudi mlajše občanke.

Letošnje leto je praznično za gasilce v Kicarju, člane PGD Kicar, saj praznujejo 50-letnico delovanja. V sklopu praznovanja so konec novembra izvedli tudi gasilsko vajo, na kateri je sodelovalo osem od devetih društev v MO Ptuj z 82 gasilci in 13 vozili.

Ob koncu leta občine hitijo s sprejemanjem proračunov za prihodnje koledarsko leto, tako je tudi v Podlehniku. Svetniki so v prvem branju potrdili predlog proračuna, ki je še bolj ambiciozen kot lanski in obsega kar 4,4 milijona evrov odhodkov, kar je vsega milijon evrov manj kot po število prebivalcev v več kot enkrat večji občini Majšperk in dva milijona evrov več od primerljive občine Makole.

Cirkulanska županja Antonija Žumbar je na zadnji seji občinskega sveta predstavila predlog proračuna za leto 2024, ki predvideva okoli 3,4 milijona evrov prihodkov in 6,7 milijona evrov odhodkov. Razliko v višini 3,3 milijona evrov prenašajo iz leta 2023. Svetniki so proračun v prvem branju soglasno potrdili in poslali v javno obravnavo.

V ptujski Mestni hiši se skozi leto zvrstijo najrazličnejše likovne razstave. Vse do konca leta bo na ogled razstava Lepotica ob Dravi učenk četrtega in petega razreda OŠ Mladika. Slednje so v preteklem šolskem letu ustvarjale v okviru likovnega krožka Ustvarjalne roke.

V Domu kulture Ormož je potekala proslava ob 50-letnici društva, katerega osnovno poslanstvo je pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju.

Ljubiteljska kultura v ustvarjanju združuje več kot 100.000 ljudi, vključenih v 5.000 skupin ali društev. V množici kulturnikov, ki zaradi lastnega zadovoljstva in vneme ustvarjajo kulturne vsebine, so tudi člani KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju, povezani v društvo, ki letos obeležuje častitljivih 100 let delovanja.

Kmetijska zadruga Ptuj je organizirala srečanje pridelovalcev poljščin. V prostorih odkupno-prodajnega centra v Gorišnici je zbrane najprej pozdravil direktor Branko Valenko. Podrobneje je predstavil delovanje zadruge, njeno poslanstvo in investicije. Med drugim je povedal več tudi o poslovnih rezultatih, s katerimi so zadovoljni.