V središču občine Hajdina nove vrstne hiše rastejo kot gobe po dežju. Začeli so graditi že drugo etapo, občina pa vzporedno komunalno opremlja območje. V drugi etapi gradnje zasebni investitorji gradijo četverček, trojček in dva dvojčka, so pojasnili v upravi občine.

Potem ko je Ljudska iniciativa Destrnik zbrala 154 podpisov občanov, ki se ne strinjajo s prodajo šestih parcel v središču občine nasproti gasilskega doma za stanovanjsko in poslovno gradnjo, je občinski upravi predlagala, da ponovno premisli o svoji odločitvi.

Država je zaradi energetske krize, inflacije, nujne sanacije po letošnjih neurjih in še česa že začela zategovati pas; zlasti na področju infrastrukture je upočasnila ali celo ustavila nekatere projekte.

Cestna infrastruktura je za haloške občine trd oreh. V Žetalah so v dobrih 20 letih asfaltirali 70 kilometrov cest, se dogovorili za obnovo državne ceste proti Rogatcu, še vedno pa ostaja v makadamu 20 kilometrov cest. Urejanje in vzdrževanje cestne infrastrukture sta pomemben izdatek občinskega proračuna, ob tem pa ni zanemarljiv niti znesek, ki ga v Žetalah namenijo za predšolsko vzgojo in osnovno šolo.

Ob 10.15 so se po Osojnikovi cesti na Ptuju oglasile glasne sirene intervencijskih vozil. Ljudje, ki so jih slišali, so kar otrpnili.

Od tega tedna naprej v mestu diši po kostanjih. Jesen trka na vrata, mošt pa se spreminja v vino, kar napoveduje še eno pestro Martinovanje. Program letošnjega dogajanja na Ptuju je že znan.

Za odhod ministrice Irene Šinko naj bi bilo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba krivo neustrezno ukrepanje in obveščanje o spornem sadju iz uvoza, toda podravski kmetje menijo, da je osrednji razlog neposlušnost.

Trije zasebniki bodo končno lahko začeli uresničevati napovedane turistične projekte na področju turizma. Do sedaj so namreč čakali na sprejetje sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, ki so ga poimenovali SD2 OPN. Občina je postopke začela že pred petimi leti, občinski svet pa je usklajen predlog potrdil na septembrski seji.

Nižje jesenske temperature ter krajše dneve spremlja nepogrešljivi vonj po pečenih kostanjih. Tako kot velja za vse druge kmetijske pridelke, tudi kostanji s svojo zrelostjo zamujajo za kakšen teden ali dva, saj so se šele pred dnevi ježice dodobra dozorele. Vsak si lahko v  gozdu nabere do dva kilograma kostanjev za lastne potrebe, ponudba svežih kostanjev pa je bogata tudi na spletnem oglasniku Bolha in ne nazadnje še na trgovskih policah. Cene se gibljejo med 2,5 evra in vse do osem evrov za kilogram navadnega kostanja.

Perutnina Ptuj toži Urad informacijskega pooblaščenca. Razlog: podatki o industrijskih odplakah, ki jih oziroma so jih odvajali na ptujsko centralno čistilno napravo. Količine Perutnininih odplak, ki se iz industrije na desnem bregu Drave stekajo na občinsko čistilno napravo, že leta ne dajo miru občinskemu svetniku Milanu Klemencu. Priti želi do podatkov o količinah odplak, faktorju onesnaženja in koliko je Perutnina Komunali za čiščenje plačala.

Hajdino je ta teden zatreslo anonimno pismo o domnevno spornem dogajanju na tamkajšnji osnovni šoli. Pisec ali pisci, podpisali so se kot „starši nekaterih otrok OŠ Hajdina“, so zapisali vrsto skrb vzbujajočih navedb. Pridobili smo odziv vodstva šole, župana oziroma občine, ki je ustanoviteljica zavoda, in predsednika Društva ravnateljev spodnjepodravske regije. Na naša poizvedovanja so se odzvali tudi na Policiji, kjer pa so zaradi zaščite mladoletnih oseb potrdili le, da zadevo preiskujejo.

Nižje jesenske temperature so naznanile začetek nove kurilne sezone, ki se vsaj glede ponudbe zdi prijaznejša kot lani, ko je na trgu lesnih peletov in tudi lesa za kurjavo vladal kaos. A medtem ko so se dobavne poti ponovno vzpostavile, skladišča napolnila, cena v primerjavi z lani ni upadla.

Srede so v lenarški knjižnici rezervirane za pravljične urice; pred tednom dni je bila nekoliko drugačna.

Zaradi načrtovanih posegov v ureditev novega rogozniškega pokopališča v prihodnjih letih se spreminja občinski prostorski podrobni načrt.

Vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) je v sodelovanju s ptujsko občino našlo rešitev prostorskih težav arheološkega oddelka. Selijo se na Osojnikovo cesto 3, kjer bodo imeli veliko bolje urejene in varne prostore za delo.

Na občini že leto dni čakajo na odločitev sodišča.

Zaradi načrtovane izgradnje male hidroelektrarne na Pesnici so nekateri tamkajšnji domačni precej zaskrbljeni. Bojijo se namreč, da bi izgradnja poslabšala poplavno varnost v Forminu in bližnji okolici.

Literarni popoldan s Tonetom Partljičem, ki je nedavno potekal v viteški dvorani gradu Hrastovec, tokrat ne bi mogel biti na primernejšem mestu.

Na Osnovni šoli Hajdina so konec minulega tedna pripravili literarni večer. V poznem jesenskem popoldnevu so učenci na vrtu pri šoli prebirali besedila, ki so jih zapisali in izdali v šolskem glasilu Najdihojca. Učenci so tudi zapeli in zaigrali, individualno ter v zboru oziroma skupinah. Po prireditvenem prostoru je večkrat poletela maskota šole, čebelica Ajda.

„Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala sto let!“