Na Borlu veliko obiskovalcev, a poslovanje zavoda v rdečih številkah
V drugem letu po odprtju je grad Borl obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev, grajska kavarna je gostila 12.000 gostov, izvedenih je bilo 90 turističnih vodenj ...
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kljubpozitivnim rezultatom in živahnemu dogajanju pa je bilo poslovanje javnega zavoda ob koncu leta še vedno negativno.
Javni zavod Belana je v letu 2025 ustvaril približno 165.800 evrov prihodkov in 187.500 evrov odhodkov, kar pomeni primanjkljaj v višini 21.700 evrov. Negativen rezultat je po pojasnilih direktorice Monike Klinc predvsem posledica nižjih prihodkov iz javnofinančnih sredstev ter občutnega povečanja odhodkov, zlasti stroškov dela (za 46,95 %) ter materiala in storitev (za 53,94 %). Kljub temu poslovanje zavoda ostaja stabilno, saj so lastna sredstva ob koncu leta še vedno pozitivna in znašajo približno 28.400 evrov. Izgubo so namreč pokrili s presežkom prihodkov iz preteklega leta.
Občina Cirkulane je v letu 2024 za delovanje Javnega zavoda Belana namenila 90.000 evrov, v letu 2025 je sredstva znižala na 60.000 evrov, za leto 2026 pa je predvidenih 80.000 evrov, kar skupaj znaša 230.000 evrov.
Županja Antonija Žumbar je razočarana predvsem nad odnosom Ministrstva za kulturo, ki po njenem mnenju ne zagotavlja zadostne podpore za pozitivno poslovanje zavoda. »Občina dolgoročno ne more financirati gradu v državni lasti. Pričakovali smo obnovo terase, s čimer bi zagotovili dodatno ponudbo za ustvarjanje prihodkov in bistveno izboljšali možnosti trženja. Obnova terase ni predvidena niti v letošnjem letu,« je dodala.
Javni zavod bo moral najeti kredit
Ob tem je županja opozorila na nelogičnost slovenske zakonodaje, ki določa, da občina ne sme neposredno financirati ali posoditi sredstev javnemu zavodu za kritje lastnega deleža pri projektih, sofinanciranih iz evropskih ali lokalnih razvojnih razpisov. Javni zavod Belana je bil kot partner uspešen na kar sedmih LAS in Interreg razpisih, pri čemer skupna vrednost projektov znaša 327.000 evrov, od tega delež sofinanciranja znaša 260.000 evrov, preostalih 70.000 evrov pa mora Zavod zagotoviti sam. Prav tu nastane težava, saj Zavod tako velikih lastnih sredstev nima, zakonodaja pa ne dopušča, da bi ta delež pokrili z občinskim denarjem. »Občina bi lahko Zavodu posodila ta denar, kar bi bilo zagotovo najbolj gospodarno, vendar to glede na zakonodajo žal ni možno,« je kritična županja.
Posledično se bo moral Zavod zadolžiti in najeti kredit v višini okoli 80.000 evrov, kar pomeni dodatne stroške zaradi obresti.
Več v 14. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
