Turizem v Halozah se postopno, a vztrajno razvija tudi s pomočjo aktivnosti Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, v katero je vključenih več kot 90 članov iz šestih haloških občin. Njeno vodenje je prevzel Gorazd Šeruga, ki si želi čim bolj dinamičen razvoj vinogradništva, samooskrbe in turističnih ponudnikov.

Na Ptuju, kjer je bila 20. februarja 2014 ustanovljena Zveza brigadirjev Slovenije, so s krajšo slovesnostjo v mestni hiši letos počastili jubilej ob 10. obletnici njenega delovanja. Klubu brigadirjev Ptuj je pred desetimi leti pripadla čast, da je gostil njeno ustanovno skupščino.

V Zgodovinskem arhivu (ZA) Ptuj v zadnjih letih namenjajo vso pozornost vrednotenju in prirastu prevzetega arhivskega gradiva pravnih oseb; v letu 2023 ga je bilo skupaj prevzetega 50 tekočih metrov.»Že leta pa si želimo, da bi lahko poskrbeli za nakup arhivskega gradiva, ki je pri zbirateljih, v antikvariatih, da bi dodatno obogatili naše zbirke. Pri tem si prizadevamo za finančno pomoč in sodelovanje lokalne skupnosti in sponzorjev. Zbirke pa bogatimo tudi na račun lastnikov zasebnega arhivskega gradiva. Hvaležni smo za vsako kakovostno podarjeno gradivo arhivu,« je o prizadevanjih za dodatno obogatitev arhivskih fondov ZA Ptuj povedala direktorica Katja Zupanič.

Konec zime pomeni začetek prvih zunanjih del, med katera sodita čiščenje vrtov in okolice hiš ter obrezovanje dreves, živih mej in grmovja. Pri tem prihaja do odpada, tako imenovanega zelena odreza, in vprašanja, kam z njim.

Združenje slovenske izseljenske matice je v okviru založniške dejavnosti do sedaj izdalo tri pesmarice. Prva je izšla leta 1965 pod naslovom Domači zvoki s podnaslovom Slovenskim pevskim zborom v tujini. Od leta 1995 pa za literaturo za pevske zbore v tujini sistematično skrbi Mitja Gobec.

Mladi robotiki OŠ Breg ure in ure preživijo v komaj sedem kvadratnih metrov veliki učilnici brez oken. Srečujejo se tudi med počitnicami. Trenutno še ne vedo, ali se bodo lahko konec aprila kot edina ekipa iz Slovenije udeležili tudi svetovnega prvenstva v ZDA. Šola denarja za tovrstne podvige nima, prav tako ne šolsko ministrstvo.

Pol leta po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele tretjino Slovenije, bo očitno novega lastnika dobilo eno od peščice izbranih podjetij, ki jim je država prepustila čiščenje strug rek in hudournikov. To je podjetje VGP Drava Ptuj, ki ima trenutno dve veljavni koncesiji, eno za območje reke Drave in drugo za povodje jadranskih rek z morjem.

Starost voznega parka v Evropi počasi narašča, seveda tudi v Sloveniji, kjer je bila pred dobrim letom povprečna starost avtomobila že skoraj 11 let in se še zvišuje. Starost voznega parka osebnih avtomobilov se je dejansko zvišala v vseh statističnih regijah Slovenije in je povsod tudi presegla deset let.

Večina občin v Spodnjem Podravju razmišlja o gradnji sončnih elektrarn. Nameščale bi jih na strehe javnih objektov ali pokrita parkirišča. V tej smeri bo predvidoma spisan razpis, po katerem bi bila občinam na voljo evropska in državna sredstva.

Minula sobota je v Podgorcih minila v znamenju ohranjanja slovenskega ljudskega izročila, in to s pesmijo in plesom.

Številne občine so pred leti z evropskimi sredstvi postavile polnilnice za električne avtomobile, tudi občina Majšperk, ki je leta 2018 ob finančni podpori Eko sklada postavila polnilnico pred občinsko zgradbo in na parkirišču na Bregu. Triletno obdobje brezplačnega polnjenja za lastnike vozil, a nikakor ne za občino, se je izteklo že leta 2021, letos pa so sklenili, da uvedejo plačljivo polnjenje.

Kot so napovedali ob lanski reorganizaciji, so v Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport (TKŠ) Ormož slednjič le objavili razpis za svetovalca za področje kulture.

Od januarja naprej v ptujski mestni hiši ni več varnostnika. Poiskali so notranje rezerve in delo prerazporedili. Naloge receptorja zdaj opravljajo kar zaposleni na občini. Prihranek je ocenjen na okrog 37.000 evrov.

Če je včasih veljalo, da so bili prašiči skoraj pri vsaki hiši, je danes ravno obratno. Posledično zamirajo tudi koline, ki so nekoč veljale za velik družinski praznik. V Halozah je še nekaj družin, ki ohranjajo to tradicijo, marsikje drugje pa so to vlogo prevzela lokalna društva. Med njimi je Turistično društvo občine Markovci, ki je letos organiziralo že dvanajste tradicionalne koline.

Tričlanska ekipa z obrambnega ministrstva se je pred dnevi sestala s predstavniki občine Videm glede obnove in nadgradnje strelišča v Apačah. Stališče občine je znano, in sicer da je strelišče tujek v okolju, ki bo vsekakor posegel v življenja občanov. »Lahko pojasnjujejo, da gre za obstoječi objekt, vendar koga bodo občani ob 11. uri zvečer klicali zaradi hrupa – ministrstvo ali župana?« pravi župan Brane Kolednik.

Informacije, da bo ptujska občina posegla tudi na kulturno področje in zaprla Salon umetnosti v Prešernovi ulici, županja Nuška Gajšek sicer ni neposredno potrdila, je pa jasno, da se bo to zgodilo. Razlog je seveda prazna občinska blagajna.

Čeprav so tako ptujski mestni svetniki kot županja Nuška Gajšek izrazili zadovoljstvo nad pripravljenim predlogom Komunalnega podjetja Ptuj za znižanje cen storitev odvajanja odplak, je že zdaj jasno, da kmalu sledi nov nepriljubljen ukrep: ponovna podražitev. Sicer ne pri kanalizaciji, ampak pri vodooskrbi, a za denarnice plačnikov je to nepomembno.

Država letos in naslednja leta na Ptuju ne načrtuje vidnejših posegov v ceste. Te so luknjaste in grbaste, marsikje nujne popravila, a žal daleč od oči tistih, ki v Ljubljani odločajo o razporeditvi državnega denarja.

Potrebe po vlaganjih v obnovo cest na Ptuju so ogromne. Luknjastih in dotrajanih (delov) je toliko, da jih je nemogoče prešteti. Glede na lanskoletni vložek pa bo letos sredstev za ta segment najmanj doslej; le tri odstotke zneska iz prejšnjega leta …

Ob vsaki napovedi debirokratizacije ali olajšanja davčnih bremen se kmetje zgrozijo, kajti skorajda pravilo je, da všečnim napovedim sledijo dodatne naloge in obremenitve. Tudi na področju dopolnilnih dejavnosti se ni zgodilo nič drugače. Vlada je, namesto da bi spodbujala kmete k podjetništvu in iskanju dodane vrednosti osnovnih pridelkov, sprejela dodatna davčna bremena, male predelovalce pa prisilila v opustitev dopolnilne dejavnosti ali v delo oz. prodajo na črno.