Uprava za zaščito in reševanje je po slabem mesecu od obilnih nalivov, vetra in toče le izdala sklep o začetku ocenjevanje škode, ki je posledica neurij med tretjim in sedmim junijem. Izpolnjen je bil namreč pogoj za začetek ocenjevanja škode, ki pravi, da mora predhodna ocena škode presegati 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2024, to pomeni 42 milijonov evrov.

Z zelenjavo smo bili Slovenci lani le 33 % samooskrbni. Delež skozi leta niha, vseskozi pa je krepko pod 50 %, ob tem pa se že leta ponavlja mantra, kako bi lahko bilo npr. Podravje zelenjavni vrt Slovenije. Slednje zato, ker z nekaj desetarskimi njivami ni mogoče konkurirati kmetom ali podjetjem, ki poljščine pridelujejo na prostranih poljih sosednjih držav. Zadružna zveza Slovenije pa je nedavno puščico krivde za (po njihovo) kritično stanje slovenskega zelenjadarstva uperila v trgovce, češ da postavljajo prenizke odkupne cene in naročajo premajhne količine domače zelenjave. Pri enem od trgovcev so (neuradno) odgovorili, da so nad izjavo oz. potezo zadružnikov presenečeni, obenem pa opozorili, da si morajo tudi zadruge pripisati del krivde.

»Glede na analize NPZ smo ugotovili, da so imeli učenci pri matematiki precejšnje težave z osnovnimi računskimi operacijami. Pri slovenščini so bile najslabše rešene naloge branja z razumevanjem. Najbolj izstopajo težave pri podajanju lastnega mnenja in argumentiranju. Vsem tem vsebinam bomo morali dati v prihodnje več pozornosti,« je povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Te ugotovitve se skladajo z rezultati NPZ na nacionalnem nivoju, ki jih je v teh dneh objavil Državni izpitni center. Podatki kažejo, da so bili šestošolci v šolskem letu 2023/24 najslabši pri slovenščini, devetošolci pa pri matematiki.

Po dveh letih je ptujska bolnišnica s prejšnjim tednom ponovno dobila direktorja s polnimi pooblastili. Vodenje je prevzela Anica Užmah, ki je en mandat že bila na čelu tega zavoda: „Na ponovno pot z bolnišnico Ptuj sem stopila z veseljem in s ponosom, pa tudi strahom in zaradi tega čutim še večjo odgovornost.“ Z delom njenega predhodnika ni najbolj zadovoljna, ne finančno, ne drugače: »Žalosti me, da je predhodni vodja želel pridobiti mandat direktorja z obrekovanjem in s širjenjem laži o mojem delovanju, tako na poslovnem kot zasebnem področju. Okostnjakov v omarah ne bom dopustila.«

Najstarejše slovensko mesto je ponovno zadihalo s sodobno umetnostjo. Letošnji Festival Art Stays Prostori je mestno poletno dogajanje obogatil s številnimi dogodki na temo sodobne umetnosti oz. tematiko prostora, s katero nagovarja občinstvo letos.

Maturanti srednjih strokovnih in tehniških šol so si lahko v minulem tednu oddahnili. V roke so namreč prejeli rezultate poklice mature, ki so odraz trdega dela. Svoj uspeh so slavili skupaj z učitelji, starši in prijatelji na svečanih podelitvah maturitetnih spričeval.

V e-študentskem servisu so tudi letos izvedli zanimivo raziskavo Mladi in trg dela o sanjskih poklicih mladih in o najbolj nenavadnih delih, ki jih opravljajo dijaki in študenti. Med temi so: prevajalci pasjih zvokov, upravljavci podvodnega drona in lupilci čebule. Mladi pa najpogosteje sanjajo o tem, da bi postali nogometaši, direktorji podjetij ter klinični psihologi.

Člani KTD Klopotec Soviče-Dravci in DOD Haloze so se konec junija udeležili žetve sivke, ki jo je organiziralo TD Slovenske Konjice.

Sredi junija, je župan občine Žetale Anton Butolen sprejel sedem devetošolcev, ki so uspešno končali svoje šolanje na OŠ Žetale, razredničarko Marto Trafela in ravnateljico Silvestro Klemenčič.

Slavko Leben iz Moškanjcev s svojo predanostjo kmetijstvu dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo in hkrati ohranjati tradicijo. Zanj je poklic kmeta poslanstvo, ki mu je bilo položeno v zibelko, saj je bila večina njegovih prednikov kmetovalcev. Po uspešno zaključenem študiju agronomije je ostal zvest družinski tradiciji. S pomočjo družine si je vsa leta prizadeval za razvoj in posodabljanje domače kmetije, tudi z uvajanjem določenih sprememb in novosti.

Zadnjo junijsko soboto je bilo na Polenšaku zelo slovesno. Tamkajšnji gasilci so praznovali visok jubilej, hkrati je praznovala tudi občinska Gasilska zveza.

Na Ptuju je pretekli mesec potekalo prvo srečanje z Oxbridge klubi sosednjih držav v organizaciji Oxbridge kluba Slovenije.

Pred desetimi leti so se člani zelo razvejane družine Šimenko, katerih korenine izhajajo s Pobrežja v občini Videm, prvič zbrali na družinskem srečanju, konec junija letos pa so svoje druženje ponovili.

Urejenost izložb, predvsem v strogem centru, je ena zelo pomembnih komponent videza starega mestnega jedra. Kar nekaj izložb, zlasti v praznih prostorih, pa je popolnoma neurejenih in zapuščenih. Gre večinoma za zasebno lastnino. Nekateri menijo, da bi se morala inšpekcijska služba v takih primerih odzvati bolj strogo in intenzivneje izrekati globe, saj jim odloki to omogočajo.

Grafiti z različno simboliko in napisi krasijo stene številnih objektov na Ptuju. V nekaterih primerih so to prave umetnine, žal pa je vedno več tudi neprimernih napisov, ki spodbujajo sovražnost in so žaljivi.

Letošnja Prangerijada na Pilštanju je bila že 27. po vrsti, odkar kraji, mesta in trgi, kjer stojijo prangerji, ohranjajo sramotilne kazni, ki so zavzemale pomembno mesto med kaznovalnimi sredstvi od 12. stoletja naprej. Letošnja pa je slavila tudi 620-letnico trga v Pilštanju, ki je staro trško naselje, saj se kot trg prvič omenja leta 1404.

Po še eni uspešni sezoni se je za MG Ptuj začel dopustniški čas. Še prej pa so razkrili podobo nove sezone, ki bo zagotovo pritegnila, saj bo skušala gledališko dvorano napolniti s predstavami humornega značaja. Gledališko blagajno bodo ponosno odprli 19. avgusta, ko bodo začeli vpis v abonmaje.

Povprečna starost gospodarja oz. gospodaric kmetije pri nas je 63 let, delež mladih nosilcev kmetij, starih manj kot 35 let, pa je bil leta 2016 le 4,6 odstotka. Toda že tako nizek delež mladih kmetov je še upadel, in sicer na zgolj 3,5 odstotka, opozarjajo v Zvezi slovenske podeželske mladine. »Da je prihodnost kmetijstva ogrožena, ni samo floskula. Tak trend je alarmanten in nadvse zaskrbljujoč. Ne smemo si privoščiti, da bi bila to pot v še večje brezno, saj mlade (kmete) nujno potrebujemo.«

Slovenija je v letu 2023 prvič dosegla 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, cilj je do leta 2030 ta delež povečati še vsaj za pet odstotkov. Odločevalci vidijo več poti za dosego tega cilja. Omenjajo se sončne elektrarne, ki so trenutno nameščene na osmih odstotkih gospodinjstev, veliko se govori o vetrnicah, mnogo manj se govori o hidroelektrarnah, čeprav slednje proizvedejo vsaj 42 odstotkov električne energije. Skorajda ničesar pa ni slišati o možnosti razširitve obsega malih hidroelektrarn ter o izkoristku vodnih pregrad in zajetij, ki jih je (bilo) po Sloveniji več tisoč za namene mlinov, žag in tudi malih hidroelektrarn.

V dveh enotah Doma upokojencev Ptuj so v teku pomembne investicije. V matični enoti zaradi zamakanja prenavljajo del strehe in urejajo klime, v Muretincih se pripravljajo na gradnjo nujno potrebno drugo dvigalo. Pred petimi leti je izgradnja dvigala stala okrog sto tisočakov, danes skoraj 300.000 evrov.