Pixabay

Poleg smrtnih žrtev je bilo med vozniki enoslednih vozil še 228 hudo poškodovanih, 713 pa lažje. Po njenih besedah največ nesreč še naprej povzroča neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.

Na posledice prometnih nesreč je opozoril tudi travmatolog Radoš Vidmar iz UKC Ljubljana. Lani so tam obravnavali 691 poškodovanih motoristov, kar je 51 več kot leto prej. Večina poškodb je sicer lažjih, med njimi so odrgnine in zvini, a strokovnjaki opozarjajo predvsem na težje poškodbe, kot so zlomi okončin, zlomi medenice in hrbtenice, notranje krvavitve ter poškodbe glave. Prav te poškodbe pogosto pustijo dolgotrajne posledice, zato je uporaba kakovostne zaščitne opreme po njegovih besedah nujna, ne pa stvar izbire.

Med hudo poškodovanimi motoristi je veliko primerov samoudeležbe, ko motorist zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad svojim motociklom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca. To potrjuje opozorila strokovnjakov, da vozniki enoslednih vozil pogosto precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti.