Traktorji, za katere kmetje pravijo, da so njihovi delovni stroji in ne luksuz, se tradicionalno v središču pozornosti pojavijo ob protestih. Posamezni komentatorji se namreč obregnejo v njihovo velikost ter vrednost na eni in na drugi strani zahteve kmetov po izboljšanju stanja v kmetijstvu. Drži, traktorjev je v Sloveniji veliko, nekateri celo pravijo, da je naša država dežele traktorjev, a med traktorskimi štirikolesniki jih je več kot polovica starih 25 let in več, torej so na pragu ali so že presegli starostni pogoj za starodobnika.

Vsak zaposlen (in delodajalec) v zdravstveno blagajno mesečno s plačilom obveznega zdravstvenega zavarovanja prispeva lep kos plače, da bo deležen zdravstvene oskrbe, ko bo to potreboval. Vendar pa zaradi čakalnih dob številni na pregled pri specialistu čakajo nad dopustno mejo, nekateri pregleda tudi ne dočakajo. Stisko ljudi izkoriščajo ali pa nudijo rešitev za čakajoče - odvisno od zornega kota - zavarovalnice, ki že leta oglašujejo dodatne možnosti zavarovanja, ki hitreje odpirajo vrata do specialistov.

Slovenski prehrambni gigant raste v proizvodnji, po prihodkih in dobičkih. Rezultate izpred šestih let jim je uspelo podvojiti, ambiciozne so napovedi tudi do leta 2027. Cilj vodstva Perutnine Ptuj je ustvariti milijardo evrov prihodkov ter izplačati plače zaposlenim, ki bodo od 15 do 20 % nad povprečjem živilske industrije. Zaveza po višjih plačah ni floskula, je zagotovil generalni direktor Enver Šišić. »Verjamem, da bomo to dosegli do leta 2027. Pozivam, da me leta 2027 soočite s tem vprašanjem,« je ob obeležitvi 50-letnice znamke Poli dejal Šišić.

Slovenska Bistrica je po površini največja občina v Podravju ter za Mariborom druga največja po številu prebivalcev. Število slednjih se iz leta v leto povečuje, prav tako podjetij, oboje pa spodbuja razvoj in rast občine. »Za to skrbijo vsi stebri družbe – javni steber z vsemi institucijami, civilno-družbeni z društvi na različnih področjih ter gospodarski,« je prepričan župan Ivan Žagar, ki je krmilo razvoja občine prvič prevzel pred 30 leti.

Vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je sklenilo, da se pridruži ostalim kmetijskim organizacijam pri pripravi kmečkega protesta. Ta je predviden 19. marca. Toda na proteste se bodo kmetje organizirano podali le, če zahteve kmetijskih organizacij ne bodo izpolnjene.

Z najvišjo presežno umrljivostjo v lanskem decembru je Slovenija zasedla neslavno prvo mesto med državami Evropske unije. Znašala je namreč 21,3 odstotka, kar je precej več od povprečja, ki se je ustavilo pri 9,5 odstotka.

V letu 2023 je ZŠAM Ptuj uspešno izpeljalo vse načrtovane dejavnosti na področju preventive in varnosti v cestnem prometu. Tudi po njihovi zaslugi je MO Ptuj najbolj varna mestna občina v Sloveniji. Skupaj so opravili 723 prostovoljnih ur in prevozili 5.094 km. V to pa niso vštete ure in kilometri, ki jih opravijo v okviru prevozov starejših občanov s Šoferkom.

V Galeriji Luna je na ogled razstava koroških umetnikov, očeta Antona Repnika in sina Janeza Repnika, sedmega, najmlajšega od otrok v družini Antona Repnika.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Kulturno umetniško društvo (KUD) Vitomarci sta v sklopu praznovanja 20-letnice ptujskega bibliobusa pripravila razstavo v večnamenski vitomarški dvorani.

Pred cerkvijo svetega Andreja je bilo v nedeljo še po maši živahno – vitomarški vinogradniki so namreč v tamkajšnjem mini vinogradu opravili prvo spomladansko opravilo.

Kmetija Mihec v Stojncih je ena izmed večjih zelenjadarskih kmetij v Sloveniji. Več kot 20 vrst zelenjave pridelujejo na petindvajsetih hektarjih, od tega je nekaj manj kot hektar površin pokritih. Najbolj znani so po pridelavi kislega zelja, za katero so prejeli že več priznanj. Jožica in Franček Janžekovič se s pridelavo zelenjave ukvarjata že 30 let. Danes jima pomagajo vsi trije otroci z družinami, najbolj pa sin, ki počasi prevzema kmetijo.

Ptujskogorski učenci znanje v prvih štirih razredih srkajo v preko 120 let stari zgradbi. Načeto od časa je občina pred desetimi leti obnovila. Zamenjana je bila streha, stavbno pohištvo in obnovljena fasada, a vlaga je šolo ponovno načela.

Čeprav je tako med lokalnimi podjetniki kot večjimi multinacionalkami zabeleženo naraščajoče povpraševanje po umestitvi številnih gospodarskih dejavnosti na območje mestne občine Ptuj, ima ta v industrijski coni za resne posege bistveno premalo prostora. Načrtov oz. območij, kje vse bi umestili dodatne površine, je veliko, skupno pa gre za okrog 100 hektarjev zemljišč, ki jim je treba še spremeniti namembnost.

Zdravniki stavkajo že osem tednov, rešitve pa še kar ni na vidiku, še več, svoj protest so nekateri zaostrili z umikom soglasij za nadurno delo.

V Juršincih imajo že 30 let zasebno zobozdravstveno ambulanto. Koncesijo zobozdravniku je podelila že nekdanja ptujska občina, potem jo je juršinska podaljšala.

Omejitev brezplačnega odlaganja odpadkov v zbirnem centru Gajke na 130 kilogramov je pri svetnikih občine Dornava izzvala precej pomislekov. »To je absolutno premalo. Pomislite, da v gospodinjstvu živi več ljudi ali pa da doma nekaj obnavljamo,« je opozoril svetnik Tonček Cenar.

Pred dvema letoma, ko se je v Ukrajini začela vojna, so milijoni Ukrajincev zapustili državo in se razselili po Evropi. Spomladi 2022 jih je v Slovenijo prišlo okoli 6.000. Danes jih je s statusom začasne zaščite 8.830. Republika Slovenija jim omogoča bivanje, socialno in zdravstveno varstvo ter izobraževanje.

Potem ko jih je vlada postavila pred dejstvo in njihovo občino skupaj z brežiško določila za vzpostavitev izpostave azilnega doma, ne da bi se o tem z njimi predhodno posvetovala, je prebivalcem Središča ob Dravi prekipelo.

Slovenija je po zgledu nekaterih uspešnih evropskih držav v letu 2017 začela uvajati programe vajeništva. Glede na podatke zadnjih petih let se število vajencev iz leta v leto povečuje. V podravski regiji so bili v šolskem letu 2020/21 v vajeniški program vpisani samo trije dijaki, lani pa jih je bilo že okoli 60. V novem šolskem letu bo vajeniške programe izvajalo 18 srednjih poklicnih in strokovnih šol po vsej Sloveniji, na voljo pa je 21 različnih programov.

Dva meseca po začetku stavke zdravnikov in zobozdravnikov ta še vedno traja. Borut Kostanjevec, predsednik sindikata Fides v ptujski bolnišnici, je prepričan, da je sistem na robu in da so se razgalili mnogi nakopičeni problemi zdravstva v Sloveniji: „Tudi po koncu stavke nič ne bo kot prej! Nekateri zdravniki enostavno ne bodo več želeli delati cele dneve, ampak le toliko, kolikor je zakonsko določeno. Vlada pa nas ves čas diskreditira. Sploh ne gre za plače ali denar, pač pa ponos zdravnikov.“