„Propad vsakega podjetja je veliko več kot le izguba delovnega mesta“
V Tehniškem muzeju Slovenije je septembra potekalo predavanje Aleksandra Lorenčiča Od vzpona do razprodaje industrijskih podjetij in blagovnih znamk, ki ga je zaključil z dogajanjem v samostojni Sloveniji. To je bilo obdobje, v katerem smo bili priča gospodarskim krizam, vojnim morijam ter zgodovinskim prelomnicam s spremembami političnih in ekonomskih sistemov. Vse to pa se je odrazilo tudi na spremembi odnosa med delom, industrijo in kapitalom.
Pred prvo svetovno vojno je na tem prostoru delovalo 327 podjetij. Največ je bilo takšnih, ki so izdelovala gradbeni material, tovarn usnja in parnih mlinov. Rodbine Samassa, Woschnaag in Majdič so bile utemeljiteljice razvoja zvonarske, usnjarske in mlinske industrije. V tem prvem obdobju industrializacije se je nekaj slovenskih podjetij prebilo med največje blagovne proizvajalce v Evropi. Prva svetovna vojna je globoko posegla v gospodarsko življenje in ga zelo prizadela. Po spremembi državnega okolja leta 1918, ko je slovensko ozemlje postalo najbolj razvito znotraj tedanje Jugoslavije, se je število podjetij povečalo. Med industrijskimi panogami je pred drugo svetovno vojno največji razmah doživljala tekstilna proizvodnja, slovenske tovarne so proizvedle kar 37 % vseh jugoslovanskih tekstilnih izdelkov. Med vojnama so prevladovala majhna in srednja podjetja, le nekaj jih je bilo z več kot tisoč zaposlenimi. Kljub temu da se je število industrijskih podjetij v tem obdobju povečevalo, pa je bilo to še vedno obdobje prevladujoče agrarne družbe. Druga svetovna vojna je industriji povzročila vnovično znatno škodo, leta 1945 pa je prišlo do korenitega preobrata.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
