
(Komentiramo): Proslave, ki to več niso
Triintrideset let je minilo od 25. junija 1991. Takrat smo bili evforični, veselje je bilo nepopisno, končno imamo lastno državo. To je naša epopeja. Nazdravljali smo v vsakem kotičku mlade države. V Mestni hiši na Ptuju je bilo nadvse praznično, prav tako na Mestnem trgu in drugih mestnih trgih, v dvoranah v okolici, skratka povsod v Sloveniji so si ljudje dali duška. Kratkotrajna vojna je vzela nekaj dragocenih življenj. Imena žrtev so trajno zapisana v zgodovino mlade države. Vsako leto znova se jim poklanjamo. Toda, ali se poklanjamo tudi domovini in državi?