Letošnje leto je vlada RS razglasila za leto generala Rudolfa Maistra, v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod. „Razveseljivo je, da so tudi politiki spoznali, da je lahko zgodovina dobra mati i da je dobre primere iz zgodovine vsekakor smiselno ohranjati, negovati,“ je ob razglasitvi povedal predsednik ptujskega društva Štefan Čelan, kar je tudi člane še posebej razveselilo.

Ptujski policisti so bili včeraj obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v zasebnem prostoru v okolici Ptuja, kjer se je moški fizično znesel nad otrokom, pri tem pa poškodoval starejšo žensko (sorodnico) ter njeno vozilo.

Parkirišče ob novem vhodu v Talumov industrijski kompleks je pred dnevi prekipevalo od otroške energije. Potekala je zaključna slovesnost projekta, v katerem so moči združili podjetji Talum in Surovina, akademski slikar, grafik in kipar Tomaž Plavec ter učenci kidričevskih osnovnih šol in vrtcev.

V minulem šolskem letu se je v zlato knjigo poklicne in splošne mature zapisalo 16 dijakov in dijakinj vseh štirih ptujskih srednjih šol. Županja Nuška Gajšek je ob tem uspehu vsakemu izmed njih čestitala ter izročila grb Mestne občine Ptuj in knjižno nagrado.

Energetska kriza, ki je po žepih krepko udarila uporabnike električne energije, je njenim proizvajalcem in prodajalcem pognala veter v jadra. Medtem ko državno elektrogospodarstvo ustvarja milijardne prihodke, ljudje po drugi strani težko nosijo breme plačevanja elektrike. Ker pa je od elektrike odvisno dobesedno vse, so se stroški življenja bistveno dvignili, čeprav plače in pokojnine tej rasti na drugi strani niso sledile.

Občutna sprememba vremena in temperatur v zadnjih nekaj dneh nas je iz kratkih rokavov prisilila v nošenje jaken, občasno celo bund. Temu, da smo en teden potrebovali klime za hlajenje, drugi teden pa za kurjavo, so se hitro morali prilagoditi tudi v občinskem podjetju Javne službe Ptuj.

Z osrednjo prireditvijo s podelitvijo priznanj se je zaključilo tritedensko praznovanje občinskega praznika. Tako pester, kot je bil nabor prireditev, je bil tudi splet nastopajočih na osrednji prireditvi. Bilo je nekaj plesa, glasbe, poezije, proze in dramatike. Vrtčevski otroci, osnovnošolci in društveniki so zbrane spomnili na drobne trenutke, na katere v vsakdanjem hitenju pozabljamo: kako diši lipa, kako slastne so jagode in grozdje, kako dobro se je igrati z vnuki, opazovati prelepo Donačko goro, plesati ali peti.

Ime Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hajdoše ni poznano samo v podravski regiji, ampak v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Hajdoški gasilci so nosilci najžlahtnejših odličij z gasilskih olimpijad ter številnih drugih gasilskih tekmovanj.

S podaljšano osrednjo razstavo 22. Festivala sodobne umetnosti Art Stays pod naslovom Prostor kuratorjev in predstavitvijo festivalskega kataloga ter performensom Dušana Fišerja se je 15. septembra iztekel letošnji festival.

V OOZ Ptuj so pred dvema letoma začeli organizirati podjetniške zajtrke kot obliko povezovanja, druženja, izobraževanja in iskanja rešitev na odprta vprašanja podjetnikov in obrtnikov. Podjetniški zajtrki so postali tradicionalni, dobra udeležba pa je samo potrditev, da so takšni dogodki še kako pomembni, poudarja predsednik OOZ Ptuj Hugo Carli, ki je zajtrke tudi uvedel.

Minuli konec tedna je ormoški zavod za turizem organiziral že šesto spoznavanje Destinacije Jeruzalem Slovenija (DJS).

Septembrska seja je bila v znamenju potrjevanja projektov, s katerimi se občina namerava potegovati za evropska sredstva. Pripravili so dva samostojna projekta – zelena preobrazba Podlehnika in podjetniški inkubator II. faza, sodelujejo tudi v obnovi in nadgradnji vodovodnega sistema Ptuj.

Občina Markovci namerava obnoviti tri večje dvorane. Adaptacija dvorane v Borovcih se je že začela in poteka po planu, za Bukovce in Stojnce pa je v pripravi projektna dokumentacija. Obe naložbi se bosta najverjetneje izvedli v naslednjih dveh letih. V šolski stavbi pa bodo nadgradili prezračevalni sistem.

Na območju PP Slovenska Bistrica policisti obravnavajo prometno nesrečo, do katere je prišlo včeraj zvečer in v kateri je voznik osebnega avtomobila trčil v konja z jahačema.  

Ogromno negodovanja je bilo ob začetku šolskega leta zaradi sprememb pri prevozih osnovnošolcev. Marsikje se je izkazalo, da bodo potrebne določene prilagoditve. Nekatere predloge in želje otrok, staršev in šol bodo na ptujski občini upoštevali, drugih – predvsem tistih, ki so povezani z dodatnimi stroški – pa ne.

Za vzdrževanje vodotokov – investicije, košnjo in intervencijska dela –na Ptuju je država v zadnjih desetih letih namenila več kot tri milijone evrov. Dobro polovico tega zneska so porabili leta 2022. Zanimivi so tudi podatki o stroških zgolj košnje ob potokih; medtem ko so leta 2013 za to storitev plačevali 10.000 evrov, je bil lani (in predvidoma letos) ta znesek kar petkrat višji.

Petkova osrednja proslava v ormoškem kulturnem domu ni bila zaključek, ampak začetek letošnjega dogajanja v počastitev krajevnega praznika.

Več evropskih držav je že uvedlo popolno prepoved uporabe mobilnih naprav v času šolskega pouka, medtem ko Slovenija nima enotnega pristopa k reševanju tega vprašanja. Urejanje uporabe mobilnih naprav je prepuščeno posamezni šoli. Na večini osnovnih šol Spodnjega Podravja je uporaba mobilnih telefonov prepovedana. Učenci jih sicer načeloma lahko prinesejo s seboj v šolo, vendar jih morajo pustiti v garderobni omari. Velika večina ravnateljev je prepričanih, da bi moralo biti to področje sistemsko urejeno z zakonom, torej bi veljalo za vse slovenske šole enako.

Novi vozni redi javnega avtobusnega prometa, katerih glavni namen je bil ureditev anomalij na tem področju, namesto večjega reda povzročajo en sam velik kaos, o katerem poročajo iz v vseh koncev države. Nič drugače ni niti v Podravju.

V minulih dneh se je začel odkup najbolj razširjene poljščine pri nas. Lani je bila odkupna cena za tono sveže koruze okrog 110 evrov, letos se giblje pri 125 evrih. Kljub dvigu pa kmetje opozarjajo, da odkupne cene še zdaleč ne sledijo naraščajočim stroškom. »Odkupne cene so enake kot pred desetimi leti. Ob vsej inflaciji in rasti stroškov ostajajo enake. Odkupne cene bi morale slediti stroškom pridelave, tako pa že drugo leto kmetje pridelujemo izgubo. Gre za izčrpavanje kmeta in kmetijstva,« pravi poljedelec Radko Firbas iz Moškanjcev.