Po lanskem velikanskem izpadu pridelka buč, za kar so kmetje krivili kakovost semen proizvajalca RWA Slovenija, čeprav je pozneje Kmetijski inštitut ugotovil, da je bila kriva previsoka vlažnost, je na obzorju nova afera z istimi glavnimi igralci.
V Žetalah so s spremembami občinskega prostorskega načrta, v katerega so želeli umestiti pet novih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš ter šest kmetijskih objektov, začeli pred devetimi leti. Več let so se borili tudi za vsega 90 arov veliko obrtno cono v Dobrini, za katero so poiskali zahtevana nadomestna kmetijska zemljišča, sedaj pa so prejeli negativno mnenje.
Letošnji sistem izbire ponudnikov, ki svoje izdelke decembra ponujajo na tržnici in Mestnem trgu, je bil spremenjen. Očitno se je ta novi koncept, po katerem cene hišk in stojnic niso bile vnaprej določene, pač pa so ponudbe oddajali sami prijavitelji, izplačal. Prejeli so kar 32 ponudb, ki so bile precej visoke, najvišja 5.500 evrov.
Ivanka Lah, Silva Kajtezovič, Mira Žuraj, Štefanija Gajšek, Zejnep Sulejmani, Silva Razlag, Maja Kunstek, Larisa Majcen, Hannah Marie Johnson, Loraine Carlile in Tadej Votolen so prejemniki letošnjih nagrad, ki jih prostovoljcem podeljuje Mestna občina Ptuj. Gre za izjemne posameznike, ki družbi veliko prispevajo in so opravili več tisoč ur prostovoljnega dela ter pomagali mnogim ljudem v stiski.
»Njegov prispevek je najmanj tako pomemben kot njen, za dejanje sta se dogovorila, ga izvedla na točno dogovorjen način, se ves čas usklajevala,« je bila jasna višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak.
Čeprav članice Pevskega društva Okarina iz Ormoža pod vodstvom zborovodkinje Zlatke Puklavec Banjanin redno nastopajo na prleških prireditvah, pa že nekaj let niso pripravile samostojnega večernega koncerta.
Dornavski godbeniki so dan pred prvo adventno nedeljo proslavili srebrni jubilej. V domači kulturni dvorani so priredili koncert, na katerem je z njimi zapela pevka Nuša Bezjak.
Pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega so se ob vstopu v praznični december predstavili s samostojnim koncertom. Zapeli so slovenske ljudske in umetne v priredbah za zborovsko petje ter eno slovaško.
3. december je mednarodni dan invalidov, ki ga tudi v ptujski občini vsako leto obeležijo s prireditvijo. Letos je potekala v prostorih Stare steklarske, kjer so izvedli dogodek z naslovom Mobilni, aktivni in soustvarjalni.
Več kot 60 parov čevljev na odru, ples, pesem, nasmejani obrazi plesalcev, zadovoljna publika in številni aplavzi … Člani in članice FD Lancova vas so v Podlehniku pripravili šesto, tokrat domačo turnejo, kjer so domačim podpornikom predstavili delo, plesno in glasbeno dediščino, ki so jo letos uspešno uprizorili na petih mednarodnih festivalih.
S ponedeljkovim odprtjem pravljične Severolandije in drsališča so se v Ormožu začele tradicionalne božično-novoletne prireditve.
V središču Cirkulan je bilo minulo nedeljo veselo in pisano. Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) je namreč skupaj z Javnim zavodom Belana in društvi organiziralo Barbarno – tradicionalni dogodek ob godu farne zavetnice sv. Barbare. Letos prvič je praznovanje potekalo kar dva dni.
V času napredne spletne tehnologije, ko z vseh strani prejemamo številne informacije, ki jih ni moč preveriti, je pomen domačega, lokalnega medija še toliko večji. Radio Ptuj je radijska postaja s statusom posebnega pomena z več kot šestimi desetletji tradicije. Ves ta čas poslušalcem prinaša informacije o dogajanju v celotnem Podravju; od Ptuja, Ormoža, Haloz in Slovenskih goric pa vse do Slovenske Bistrice. Radio je naš sopotnik domala povsod – doma, v avtu, službi in hlevu ter predstavlja vir informacij in dobre glasbe od jutra do večera.
Pekarna v stavbi na Trgu osvoboditve 11 je nekoč daleč naokrog slovela kot eden od zaščitnih znakov Lenarta, iz katerega se je vil omamen vonj po sveže pečenem kruhu.
Neštetokrat smo poročali o neustreznosti krožišča pri Minoritskem samostanu na Ptuju. Plastično »začasno« krožišče« kazi vstop v starosto slovenskih mest, ob tem povzroča še številne težave. Tudi če odmislimo, da so kolone vozil vedno daljše in da niti pretočnost ni več najboljša, je drugih težav ogromno. Reševalci in druge intervencijske službe se vsakodnevno srečujejo z izzivi. V prometni konici se velikokrat nikakor ne morejo prebiti iz smeri Osojnikove proti podvozu. Ker jim drugega ne preostane, v nujnih primerih pač povozijo plastične elemente. Ti sicer niso še popolnoma uničeni, se pa prestavijo, zato jih je treba popravljati.
Podravska gasilska regija letos zaznamuje 40 let delovanja. Jubilej so s svečano akademijo proslavili v veliki dvorani dominikanskega samostana na Ptuju. Med gosti na prireditvi sta bila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Janko Cerkvenik in Zvonko Glažar.
»Pri pripravi predloga proračuna za prihodnje leto smo bili izjemno pogumni, tudi investicijsko je zelo bogat,« je povedala županja Antonija Žumbar. Prihodki znašajo približno 5,5 milijona evrov, odhodki pa 6,3 milijona evrov, proračunski primanjkljaj bo občina pokrila s prenosom sredstev preteklih let v višini 810.000 evrov. Zadolževanje ni predvideno.
Ogromno javnih zavodov si delo pomaga organizirati s pomočjo javnih del. Na ptujsko-ormoškem območju se je za sofinanciranje stroškov javnih del v letu 2025 prijavilo 50 prijaviteljev, uspešnih je bilo le 21. Glede na delež sredstev, ki pripada območni službi Ptuj, to sploh ni presenetljivo.
Tudi letošnja rokodelska razstava članov PZDU Spodnje Podravje, ki so jo povezali z nastopi pevskih skupin, godcev in recitatorjev, je pokazala, da je rokodelstvo med člani društev upokojencev na tem območju še zelo razvito. Rokodelstvo je pomemben del nesnovne kulturne dediščine in identitete slovenskega naroda.
V nakladi 300 izvodov je z letnico 2024 izšel osmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki ga je uredil Martin Šteiner. Prinaša deset prispevkov in predgovor direktorja Aleksandra Lorenčiča, ki poudarja, da je bilo pomembnih prelomnic, pozitivnih in negativnih, v letih od nastanka muzeja precej. Izid zbornika, v katerem muzejski sodelavci predstavljajo svoje delo in dejavnosti, je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo.
