MP

Kmalu se boste začeli tudi spraševati, kako in koliko gnojiti. Takoj tukaj naj napišem prvo opozorilo – če ste jeseni že gnojili s hlevskim gnojem, potem gnojenje spomladi niti slučajno ni potrebno.

Mineralna ali organska gnojila

Najprej samo na hitro ponovimo, kaj gnojila sploh so. V letih po drugi svetovni vojni, ko je bilo hrane še premalo, so znanstveniki odkrili, kako lahko tudi dušik iz zraka in druga hranila spravimo v praškasto obliko in s tem gnojimo. Mineralna, umetna, lahko topna gnojila res priskrbijo potrebna hranila za naše rastline, vendar dolgoročno ničesar ne prispevajo k ohranitvi kakovostne, zdrave, žive in strukturne zemlje. Mineralna gnojila uporabimo samo v primeru, če nam analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed posamičnih hranil.

Dom

Miša Pušenjak: Načrtujemo delo na vrtu za naprej

Na vrtu torej uporabljamo organska gnojila. Organske snovi v tleh je le 3–5 %, a brez nje so v zemlji velike težave. Hranila se izpirajo, hitro nastopi suša, saj se vodne molekule nimajo kje zadržati, zemlja se zbija in seseda po vsakih močnejših padavinah. Vam je to kaj znano? Ja nekaj takega vidimo na številnih, večjih njivah po Italiji, Franciji, žal včasih tudi pri nas. Po vsakem dežju na zemlji stoji voda, takoj za tem pa zemlja spoka. Tukaj seveda rastline nikoli nimajo ugodnih pogojev za rast in razvoj. Tega si na svojem vrtu nikakor ne želimo.

Na vrtu torej uporabljamo samo organska gnojila.

MP

Organska gnojila niso samo gnoj in kompost

Osnovno načelo naravi prijazne pridelave je, da gnojimo tla, ne rastline. Organska gnojila so lahko tudi rastline, ki jih namerno posejemo in potem zadelamo v zemljo, rečemo jim rastline za zeleno gnojenje. Rastline lahko tudi namakamo določen čas v vodi in tako pridobimo močna, tekoča organska gnojila. Z rastlinami, tako zelenimi kakor posušenimi, lahko tla tudi zastiramo, kasneje pa jih zadelamo v tla in jih s tem obogatimo. Tudi tako gnojimo. Seveda pri gnojenju z rastlinami ne smemo pozabiti na metuljnice. Z njimi prav na poseben način obogatimo tla, prerahljamo povoženo, pohojeno zemljo in jo seveda pognojimo.

Zelenjavni

Špargelj, odlična vrtnina tudi za ljubitelje ekološke pridelave

Zelo uporabno organsko gnojilo je tudi pepel. Vendar pepel raje uporabite še za zmanjševanje količine škodljivcev, predvsem škodljivih muh v tleh. Prav zdaj ga uporabljamo okoli česna, da je jajčec česnove muhe manj. Naslednja bo na tapeti porova zavrtalka (čebulna muha), ki začne svoje življenje v času cvetenja češenj in višenj. Za njo hitro pride še kapusova muha, ki potem občasno dela škodo na kapusnicah. Proti vsem tem škodljivcem lahko uporabljamo pepel. Ker pa ga na leto ne smemo dati na isto površino več kakor 0,8 kg/10 m2, ne smemo pretiravati tako, da bi še gnojili z njim.

Novejšega datuma je gnojenje z ovčjo volno. Kljub temu da je to res novost, lahko v tujini že kupimo organska gnojila, pelete iz ovčje volne.

Če nam nobeno izmed zgoraj omenjenih gnojil ne odgovarja, potem imamo v trgovinah na razpolago široko paleto organskih gnojil. Ta so običajno v obliki peletov, zato jim mnogi na kratko rečejo briketi.

Dom

Miša Pušenjak: Kako zavarovati vrtnine pred prihajajočo vročino

Gnojenje z gnojem

Poleg hlevskega gnoja seveda lahko brez težav uporabljamo tudi gnoj drugih domačih živali. Imajo samo nekoliko drugačen sestav hranil, kar je treba upoštevati pri gnojenju. Pri gnojenju z gnojem je treba upoštevati nekaj znanih dejstev.

Gnojenje z gnojem pomeni, da imajo rastline hranila na razpolago najmanj tri leta, trajni humus pa ostane v tleh, jih rahlja, zadržuje hranila in tudi vlago še dalj časa. Ravno zato pa je nujno, da pri gnojenju ne pretiravamo. Hlevskega (govejega) gnoja damo največ 2,5 l/m2 zgoraj zapisanim požrešnicam. Vsako leto torej ne pognojimo vsega vrta ampak samo del, najbolje tretjino. Naslednje leto pa pognojimo drugi del, pri triletnem kolobarju tistega, ki gnojen ni bil že dve leti. Ker pa z gnojem gnojimo izključno samo jeseni, naj bo zdaj o gnoju dovolj.

Kompost

Več v Štajerskem tedniku