Močan veter postaja vse večja težava tudi v naših krajih, saj razkriva in odkriva ostrešja; še zlasti nevarne so dotrajane strehe. Divjanje vetra pred dobrim tednom dni, ki na srečo v naših krajih ni dosegel napovedanih hitrosti, je dokazalo prav to. Čeprav v tem primeru ne gre za veliko materialno škodo, pa so leteči strešniki življenjsko nevarni.

Drugačne vremenske razmere od običajnih predstavljajo za rastline stres, saj bi morale v tem času še mirovati, idealno pa bi bilo tudi, da bi bile prekrite s snežno odejo, zato se začnejo odzivati.

Zgodba Martina Vesenjaka, ki trdi, da mu bližnja cesta in promet po njej povzročata pokanje hiše, še vedno ni rešena. Čeprav mu je županSlavko Pravdič konec lanskega leta po obisku na domu obljubil hitro ukrepanje, se še vedno ni zgodilo nič.  

Središčani težko pričakujejo obnovo državne ceste skozi njihovo občino, ki je tudi zaradi prepovedi težkih tovornjakov na mejnem prehodu Mursko Središče vse bolj obremenjena. Obljube o obnovi imajo že dolgo brado, središki župan Jurij Borko pa se sprašuje, kdaj jo bodo dočakali. Zdaj razmišljajo celo o protestni zapori ceste.

Junija 2017 je bil na Dornavski cesti na Ptuju, nasproti pokopališča, namenu predan urejen poligon varne vožnje. Investicija je bila pogoj, da se lahko na Ptuju opravljajo obvezne ure, ki so potrebne za pridobitev vozniškega izpita. Zdaj je inšpektor odredil zaprtje poligona. Če se zadeve ne uredijo do začetka maja, bodo avtošole kandidate morale voziti v Maribor in Mursko Soboto.

Sunki vetra, zaradi katerih je v začetku tedna padlo prenekatero drevo, so presegali tudi 100 kilometrov na uro, na Ptuju pa je veter pihal 69 kilometrov na uro. Za popolno oceno nastale škode v gozdovih je še prezgodaj, prve ocene pa so že znane.

Čeprav je središka občina pred kratkim lastnike zemljišč ob cestah z dopisom pozvala, naj odstranijo nevarno drevje in vejevje, ki posega v cestne površine in predstavlja nevarnost v prometu, pa se stanje skorajda ni izboljšalo. Odzvalo se je le malo lastnikov, razraščena drevesa in vejevje pa tako še naprej ogrožajo varnost udeležencev v prometu.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je objavila dolgo pričakovani razpis za izbiro izvajalca za gradnjo kidričevske obvoznice. Vrednost investicije je blizu 15 milijonov evrov, investitor je država, projekt bo sofinanciran tudi s sredstvi Evropske unije.

»Letos se dela na odseku Ormož–Markovci zagotovo ne bodo začela, tako da za zdaj lahko napovemo samo začetek del v letu 2021,« v zvezi s težko pričakovano gradnjo nekdanje hitre ceste do Markovcev napovedujejo na Darsu.

Občina Kidričevo bo ta mesec začela urejati lokalno cesto med naseljema Cirkovce in Pongrce. Dolžina odseka, ki ga bodo na novo preplastili, je dva kilometra.

Problemom s parkiranjem v mestnem jedru Ptuja kar ni videti konca. Niti dejstvo, da parkirno mesto zakupite, ne zagotavlja, da bo na njem dejansko tudi možno parkirati. Takšno je med drugim stanje na Vodnikovi ulici 2, kjer je poslovalnica Pošte Slovenije. Zaposleni v drugih podjetjih in službah, ki delujejo v tej isti stavbi, se pritožujejo, da si je Pošta prisvojila ves parkirni prostor, pa čeprav jim pripadajo le tri parkirna mesta.

Ceste na območju Spodnjega Podravja so lani zahtevale dve življenji. Na lokalni cesti v Dornavi je umrl mopedist, na gozdni cesti na Ptuju, ki je sicer kategorizirana kot javna pot, pa voznik traktorja. Obe nesreči sta se zgodili na območju policijske postaje Ptuj. Na preostalih treh policijskih postajah v regiji (Ormož, Podlehnik in Gorišnica) ceste krvnega davka niso terjale.

Cesta med Marjeto in Dravskim dvorom je dobro prevozna in pregledna, zato se je verjetno marsikdo spraševal, čemu je bilo treba podreti drevesa ob njej.

Strokovnjaki nas dnevno opozarjajo, da ljudje s svojim bivanjem in delovanjem povzročamo pritisk na ekosisteme; spopadamo se s posledicami podnebnih sprememb, ki se kažejo v povišanju globalnih temperatur zraka in oceanov, taljenju snega in ledu ter v globalnem povprečnem zviševanju morske gladine.

Na državni cesti Majšperk–Poljčane v kraju Pečke bo vse do avgusta moten promet. Po več kot desetletju dogovorov in pogovorov se je v državnem proračunu zagotovil denar za izgradnjo krožišča.

Most čez reko Dravo na Borlu že nekaj let kaže neugledno podobo. Če ne drugo, bi lahko lastnik (država) in vzdrževalec (CPP) na novo pobarvala ograjo.

V Ljubljano se dnevno v službo vozi 122.000 ljudi, kar predstavlja dobro petino vsega slovenskega prebivalstva. Dnevni migracijski pritisk na prestolnico je praktično že neobvladljiv. Le kako ne bi bil, če se država razvija centralistično, veliko dobrih (in boljše plačanih) delovnih mest je prav v Ljubljani. Medtem ko so Ptujčani včasih za vožnjo do delovnega mesta v središču Slovenije potrebovali dobro uro, je danes situacija povsem drugačna. Gneča na cesti je po pripovedovanju tistih, ki dnevno odhajajo na delo v Ljubljano, nepopisna, promet v prestolnici pa v jutranjem času popolnoma ohromljen.

»Pridobili smo veliko. Sami delovni pogoji so neprimerljivi s starimi kontejnerji. Prej je bilo hudo slabo,«je skoraj milijonsko pridobitev, prenovljen in na novo zasnovan mejni prehod v Ormožu, pozdravil komandir na postaji mejne policije Središče ob Dravi Bogdan Horvat.

Sečnja v završkem gozdu, ki so jo začeli v začetku novembra, se je končala komaj sredi januarja. Zato gramozirana cesta, ki so jo uporabljali tako gozdni delavci kot domačini za pot domov, še vedno ni sanirana.

Danes okoli pol druge ure ponoči je 51-letni moški, z območja Slovenske Bistrice, na pomoč poklical policiste. Sporočil je, da naj bi se med vožnjo iz Polskave proti Gaberniku ujel v lovsko past. Policisti so se nemudoma odzvali, saj bi lahko bile nizke temperature za voznika usodne.