V Ljubljano se dnevno v službo vozi 122.000 ljudi, kar predstavlja dobro petino vsega slovenskega prebivalstva. Dnevni migracijski pritisk na prestolnico je praktično že neobvladljiv. Le kako ne bi bil, če se država razvija centralistično, veliko dobrih (in boljše plačanih) delovnih mest je prav v Ljubljani. Medtem ko so Ptujčani včasih za vožnjo do delovnega mesta v središču Slovenije potrebovali dobro uro, je danes situacija povsem drugačna. Gneča na cesti je po pripovedovanju tistih, ki dnevno odhajajo na delo v Ljubljano, nepopisna, promet v prestolnici pa v jutranjem času popolnoma ohromljen.

»Pridobili smo veliko. Sami delovni pogoji so neprimerljivi s starimi kontejnerji. Prej je bilo hudo slabo,«je skoraj milijonsko pridobitev, prenovljen in na novo zasnovan mejni prehod v Ormožu, pozdravil komandir na postaji mejne policije Središče ob Dravi Bogdan Horvat.

Sečnja v završkem gozdu, ki so jo začeli v začetku novembra, se je končala komaj sredi januarja. Zato gramozirana cesta, ki so jo uporabljali tako gozdni delavci kot domačini za pot domov, še vedno ni sanirana.

Danes okoli pol druge ure ponoči je 51-letni moški, z območja Slovenske Bistrice, na pomoč poklical policiste. Sporočil je, da naj bi se med vožnjo iz Polskave proti Gaberniku ujel v lovsko past. Policisti so se nemudoma odzvali, saj bi lahko bile nizke temperature za voznika usodne.

Letno k praktičnemu delu izpita za B-kategorijo pristopi okrog 35.000 kandidatov, polovica jih je uspešnih. Če čez palec izračunamo, da stroški do izpitne ure znašajo okrog 1.000 evrov, lahko sklepamo, da gre za več milijonov evrov velik trg. Pričakovali bi (tudi z vidika prometne varnosti), da je področje natančno regulirano, cene določene, a to ne drži, še več, niti pristojno ministrstvo ne upošteva zakonodaje, raje jo bo spremenilo.

Po nujni prenovi, obnovi, modernizaciji kliče železniška postaja Pragersko. Projekt, ki poleg posodobitve postaje zajema tudi težko pričakovano izgradnjo podvoza, je pripravljen, zemljišča odkupljena, izvajalec izbran. Razlog, da se nekaj manj kot 89 milijonov evrov vreden projekt še ne izvaja je dolgotrajno čakanje na okoljevarstveno dovoljenje.

Sočasno z odprtjem Slomškove ulice je ptujska občina pred Upravno enoto Ptuj uvedla območje kratkotrajnega parkiranja. Gre za možnost brezplačnega parkiranja do ene ure, enako kot na Slovenskem trgu.

Mestna svetnica in predstavnica Četrtne skupnosti (ČS) Jezero Sergeja Puppis Freebairn je na zadnji seji varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj ponovno opozorila na pereče težave s prometom na območju Budine in Ormoške ceste.

Vsako leto na cestah pogine več kot 6.000 živali, največ srnjadi in lisic. Da bi bilo poginov živali zaradi trka z vozilom čim manj, na drugi strani pa zato, da bi se povečala varnost udeležencev v cestnem prometu, so na direkciji za infrastrukturo do konca lanskega oktobra s skoraj 21.000 modrimi odsevniki opremili 316 km odsekov. Prve ugotovitve že kažejo, da je povoza živali manj.

V občini Videm so lansko leto v sklopu cestnega programa obnovili devet cestnih odsekov v skupni dolžini tri kilometre in zgradili pol kilometra pločnika. Dela v vrednosti 360.000 evrov je izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP).

Po novem odloku, ki so ga sprejeli svetniki obeh občinskih svetov, bo varovalni pas ob lokalnih cestah poslej širok 10 metrov, s čimer si bodo olajšali postopke pri umeščanju kolesarke na trasi Cerkvenjak–Sveti Andraž–Trnovska vas.

Trenutni potek prometa kaže, da se je po postavitvi začasnega montažnega krožišča pri minoritskem samostanu na Ptuju pretočnost na tem območju izboljšala. A ne iz vseh smeri. Nekatere vpadnice, recimo z Osojnikove ceste, ostajajo v konicah nabite s pločevino. Direkcija RS za infrastrukturo je pripravila idejno zasnovo, po kateri bi tudi ta problem rešili, a bi bilo treba za ureditev fiksnega krožišča z dvojnimi priključki poseči v mestni park.

V ormoški občini se v prihodnje obeta preureditev dveh križišč v krožišča, prvo krožišče bi po najbolj optimističnem scenariju lahko začeli graditi že letos, bolj verjetneje pa prihodnje leto.

Prebivalci večine blokov na Ptuju opozarjajo na nevzdržno stanje zaradi premajhnega števila parkirišč. Že dalj časa jih je za vse njihove avtomobile bistveno premalo, z zmanjšanjem kapacitet (tudi brezplačnih) v centru Ptuja pa se problem le še stopnjuje. Tudi delavci in tisti, ki se odpravijo po opravkih v mesto, vedno pogosteje parkirajo prav v blokovskih naseljih. Praviloma sicer povsem legitimno, saj parkirišča pred bloki v večini primerov niso last lastnikov stanovanj.

Ormoška občina letos načrtuje modernizacijo sklopa 16 cestnih odsekov v skupni dolžini 4,8 km cest, kar je skoraj pol manj kot v prejšnjem letu. Za to so namenili doberga pol milijona evrov.

Avtocesta Draženci–Gruškovje tudi dobro leto po odprtju še nima uporabnega dovoljenja. Razloga sta še manjkajoči zaključni poročili monitoringa hrupa in dvoživk. Zato je bila podana zahteva za podaljšanje začasnega obratovalnega dovoljenja, uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili v prvi polovici letošnjega leta.

Med nagrajenci republiške Agencije za varnost prometa (AVP) so tudi tokrat Ptujčani. Za prizadevno delo na področju varnosti in preventive v cestnem prometu jim je pred novim letom na sprejemu čestitala županja Nuška Gajšek.

Investicija ureditve mestne tržnice, v sklopu katere se ureja tudi Slomškova ulica, se končno bliža celovitemu zaključku. Omenjena cesta bo za promet odprta 6. januarja, sočasno pa bo po stari liniji začel voziti tudi mestni avtobus. 

Krajani Turnišč so dolga leta čakali na pločnik na Zagrebški cesti. Pred kratkim je bila investicija končana, a namesto pločnika je zarisana obojestranska kolesarska steza. „Dobili smo pločniki, ki to pravzaprav ni. Ali naj pešci hodimo po zraku,“ se sprašuje krajan Matjaž Lipuš.

Občina Destrnik je letos 180.000 proračunskih evrov namenila za obnove cest, mostov in sanacijo plazu.