„Smo obupani. Povsod po EU so tovorni tranzitni promet umaknili iz urbanih središč, pri nas na Ptuju pa še vedno teče skozi spalna naselja in se iz leta v leto močno povečuje,“ v dopisu, ki so ga naslovili na Evropsko komisijo, navajajo v civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice.

Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj Franc Kozel je pred začetkom šolskega leta sklical sejo v razširjeni sestavi, udeležili so se je tudi ravnatelji ptujskih šol.

Iskanje ravnovesja med zaprtjem mestnih središč za promet in ohranjanjem življenja v mestih je zahtevna naloga. Na ptujski občini so zato sprejeli dokument, s pomočjo katerega bodo skušali rešiti logistične probleme. Da je to potrebno, kaže tudi naraščajoče število prekrškov, zabeleženih v peš coni. V zgolj petih mesecih letošnjega leta so jih našteli skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu.

S slovenskih dvorišč in parkirišč nepridipravi letno ukradejo preko 200 avtomobilov, lani 226, letos že krepko preko 100. Prevladujejo avtomobili znamke Renault in Volkswagen. »Za vozila, ukradena v Sloveniji, velja, da je del vozil namenjen na vzhod, del pa se jih razstavi za namen pridobitve rezervnih delov v Sloveniji,« ugotavljajo policisti.

Ali bo Slovenija – glede na letošnja številna silovita orkanska neurja – odslej postala še dežela tornadov? Pri nas je zaradi precejšnje reliefne razgibanosti in veliko hribovitih, goratih območij manj možnosti za razvoj tornadov kot na prostranih ravnicah.

Drevesa ob cestah lahko nudijo prijetno senco, lahko pa zaradi padajočega vejevja pomenijo nevarnost za voznike in druge udeležence v prometu. Številne občine, med njimi tudi v Makolah, pozivajo lastnike gozdov ob cestah, da odstranijo potencialno nevarna drevesa in veje, ki ogrožajo prometno varnost. Poziv je dobrohoten, saj lahko v primeru poškodb vozniki od lastnikov gozdov terjajo odškodninsko odgovornost, inšpektorji – na Bistriškem je to medobčinski inšpektorat – pa jim lahko izrečejo tudi globo v višini 500 evrov.

Zaradi svoje lege se na območju trojiške občine gradi ali pa je že dokončanih več tras kolesarskih povezav, tako iz projekta ORP Slovenske gorice kot državnih.

Za podnebne spremembe, ki smo jim priča, je v veliki meri kriv človek z današnjim načinom življenja in prilagajanjem vsega svojim potrebam. A narava je z velikimi vremenskimi odstopanji krepko udarjala že tudi po naših prednikih.

Prebivalce Radehove je presenetila novica, da je Direkcija za infrastrukturo naposled dala zeleno luč za gradnjo kolesarske povezave.

Direktor zasebnega Inštituta za vodarstvo in docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Primož Banovec je prepričan, da avgustovska vremenska ujma odpira popolnoma novo sliko vremenskega in hidrološkega dogajanja v Sloveniji.

Če prihajate na Ptuj iz smeri Ormoža ali Markovcev, se izognite Spuhlji.   

Na glavni cesti skozi Spuhljo nastajajo nepregledno dolge kolone vozil.

Popoldan je na avtocesti v Slovenskih goricah, v bližini Lenarta, ugasnilo življenje motorista. Med priključkoma Sveta Trojica in Sveti Jurij ob Ščavnici proti Murski Soboti so avtocesto zaprli. Promet so preusmerili na regionalno cesto, tovorna vozila pa izločajo v zaporo.

Med Hajdino in Apačami je odprto veliko gradbišče. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) v celoti prenavlja cesto, ob kateri občina Hajdina na novo gradi kolesarsko stezo. Na gradbiščih se je hudo zapletlo, saj so približno 200 metrov na novo zgrajene kolesarske steze iztrgali oziroma porušili. Bila je sicer že končana, torej asfaltirana, na njej pa zarisana talna prometna signalizacija.

Tako hudo kot letos vreme po Sloveniji še ni tolklo; da se spreminja, ni moč več zanikati. Pojavljajo se orkanski vetrovi, celo tornadi, z neba pada toča velikosti tenis žogic ali večja, vodotoki ob nalivih in neurjih pobesnijo. Posledice divjanja narave so iz leta v leto hujše, bitke vedno zahtevnejše. Brez preventivnega ukrepanja in izvajanja zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivnih polj, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Da je zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno.

Policisti naprošamo vse voznike, ki prehajajo državno mejo v Mejah in Paradižu, da uporabijo cesto čez Veliki Okič - v smeri Leskovca in naprej proti Vidmu, ne pa poti skozi naselje Gradišče,kamor jih običajno vodijo navigacijske aplikacije, ker je cesta zaprta zaradi poplav!

Občina Cirkulane je v teh dneh uspešno zaključila še eno investicijo. Novo preobleko je končno dobil cestni odsek pod Sveto Ano v dolžini okoli 800 metrov. Bankino bodo uredili do sredine avgusta.

Zaradi poplav in plazov ostajajo neprevozne številne ceste na Štajerskem, Severnoprimorskem, Gorenjskem, Koroškem in v osrednji Sloveniji. Vrstijo se pozivi voznikom, naj ne vozijo na poplavljena območja in ne ovirajo intervencij, sicer pa naj pozorno spremljajo razmere.

Nočno deževje na območju Podravja kljub povečanemu pretoku Drave še ni povzročilo večjih težav, ima pa Drava pri Zlatoličju pretok trenutno že preko 2000 kubičnih metrov, kar pa je še v zgornjih mejah, ki za zdaj ne ogrožajo sicer poplavnega območja, je povedal vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragomir Murko. Nekaj minut čez pol deveto uro pa se je tudi na Ptuju oglasila sirena za neposredno nevarnost. "2 minutno zavijanje, ki ste ga ravnokar slisali je sprožilo regijsko poveljstvo zaradi Drave: v Markovcih bo pretok za staro strugo presegel 1500m3/s kar pomeni MOŽNOST poplavljanja potokov, rek, jezer... Zaenkrat na našem območju ne beležimo prestopov voda. Upamo, da tako ostane," sporočajo iz Mestne občine Ptuj.    

Število prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev po navedbah Agencije za varnost prometa (AVP) skokovito narašča. Samo letos so do sredine julija zabeležili že 101 nesrečo. Ob tem je pomembno, da večina voznikov e-skirojev sama povzroči prometno nesrečo in da se vozniki očitno ne zavedajo dovolj hitrosti, ki jo lahko razvije e-skiro.